Uprizoritev Čarovnik Fedorja Šilija govori o življenju Thomasa Manna, ki ga lahko spremljamo skozi odseke: od leta 1891, ko je bil še petnajstleten šolar, pa vse do leta 1949, ko je njegov sin Klaus storil samomor. Drama je le navidezno biografska, saj se v njej prepletajo dejstva, zasnovana na motivih Mannovega literarnega opusa in njegovega življenja, obenem pa jo sestavljajo tudi fiktivne zgodbe in dogodki.

Režiser Boris Liješević je oktobra 2013 na oder prenovljene Male drame postavil uprizoritev Evripidove Alkestide, ki je nedavno gostovala na 25-letnici delovanja beograjskega Bitef teatra. Rodil se je v Beogradu leta 1976. Živi in dela med Beogradom, Novim Sadom in Budvo. V njegovem režijskem opusu je več besedil avtorjev mlade srbske generacije: Fedorja Šilija (Beograd-London, SKC Beograd; Čarovnik, Narodno pozorište Sombor), Minje Bogavac (Dragi očka, Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd), Dušana Spasojevića (Zverinjak, Srpsko narodno pozorište Novi Sad), Miloša Jakovljevića (Projekcija, Narodno pozorište Sombor), kot tudi besedil sodobnih evropskih avtorjev: Davida Harrowerja (Prisotnost, Atelje 212 Beograd), Johna Osborna (Ozri se v gnevu, Centar za oblikovanje vremena – Pančevo v koprodukciji z Narodnim gledališčem iz Beograda), Lutza Hübnerja (Greta str. 89, Srpsko narodno pozorište Novi Sad), Jurija Poljakova (Kozliček v mleku, Pozorište mladih Novi Sad). Večkat je režiral dramatizacije romanov: poleg Kozlička v mleku še Občinsko dete Branislava Nušića (Narodno pozorište Kikinda) in Elijev stol Igorja Štiksa (Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd in Festival Mess, Sarajevo).

Pomemben del režijskega opusa predstavljajo avtorski projekti, ki so nastali po posnetkih razgovorov z izbranimi sogovorniki: Čakalnica (besedilo Boris Liješević in Branko Dimitrijević, Atelje 212 v koprodukciji s Centrom za oblikovanje časa – Pančevo); Ob Utvi (Pozorište mladih, Novi Sad); Plodni dnevi (besedilo Boris Liješević in Jelena Kislovski Liješević, Atelje 212 v koprodukciji s Centrom za oblikovanje časa – Pančevo); Očetje so gradili (Crnogorsko narodno pozorište). Od klasičnih iger je doslej režiral komedijo Carla Goldonija Sluga dveh gospodov (koprodukcija Festivala Grad teatar Budva, Srbskega narodnega gledališča Novi Sad in Narodnega gledališča iz Zrenjanina). Alkestida SNG Drama Ljubljana je Liješevićev prvi izlet v antiko in prva režija zunaj matične Srbije in Črne Gore. Za svoje delo je dobil več nagrad, med njimi dve Sterijevi nagradi (2010, 2013), grand prix »MiraTrailović« na 45. Bitefu 2011, nagrado »Ljubomir Muci Draškić«, nagrado »Anđelko Štimac« na Festivalu malih odrov na Reki, nagrado »ardalion« na festivalu v Užicu, letni nagradi Ateljeja 212 in Jugoslovanskega dramskega gledališča.

Skladatelj Aleksandar Kostić, ki je bil skladatelj tudi pri uprizoritvi Alkestida SNG Drama Ljubljana, se je rodil v Beogradu leta 1973. Začetek njegove poklicne skladateljske kariere sega v leto 1999, ko je njegova simfonična suita Deus Absconditus doživela krstno izvedbo v Ateljeju 212 v Beogradu. Skladbo v izvedbi Simfoničnega orkestra in zbora Radia Beograd je potem izdala nacionalna založba plošč PGP-RTS. V svojem profesionalnem delu se predvsem posveča klasični glasbi, poleg nje pa se intenzivno ukvarja tudi z glasbo za gledališče in je sodeloval z večino pomembnejših gledališč v Srbiji, pa tudi drugod. Med drugim je napisal glasbo za uprizoritve: Bedni ljudje, Čakalnica, Gospod, Plodni dnevi, Plinska svetilka, Rekviem, Elijev stol, Skapinove zvijače, Alica v čudežni deželi, Madamme Sans Gent, Sluga dveh gospodov, Ob Utvi, Čarovnik, Pomembne stvari, Očetje so gradili. Komponira glasbo za dokumentarne filme in nadaljevanke, pa tudi za radijske in televizijske oddaje. V različnih projektih je sodeloval z dramsko redakcijo in delavnico zvoka na Radiu Beograd. Za Radio Beograd je napisal tudi avizo za poročila. Marca 2010 je njegova skladba Song of Songs doživela krstno izvedbo v londonskem Covent Gardnu.