Performans, ki je nastal v koprodukciji Vie Negative, Mesta žensk in CD, je drugi del trilogije, ki jo je Živković leta 2009 uvedla z avtorskim prvencem Prva ljubezen, drugič (Preboleti Naceta Junkarja). V prvencu je bila v ospredju njena mama, ki je nastopala v predstavi, zdaj je čas za očeta. Kot je za današnji Dnevnik dejala Živković, njen oče nikoli ni bistveno sodeloval pri vzgoji niti ni spremljal njene profesionalne poti plesalke in koreografinje.

Drugi del trilogije, ki se sicer posveča družinskim konstelacijam hči - mati, hči - oče, hči kot mati - otrok, se začenja tam, kjer se je prvi del sklenil. Tam, od koder je odšla mati in kjer je zdaj oče navzoč le tako, da je odsoten, z zavezanostjo, ki je zaradi tega še močnejša, so zapisali v CD.

"Zakaj? To delam zavoljo očeta. Kdo je? Inženir Litostroja, ki se je upokojil, ko mi je bilo trinajst let. Predsednik Pihalnega orkestra Litostroj, kateremu je priskrbel nove uniforme in inštrumente. Član Komunistične partije Jugoslavije. Vernik, ki je na steno v naši dnevni sobi obesil veliko Titovo sliko. (In jo snel takoj, ko je Jugoslavija razpadla.) Človek, ki se je nekega dne odločil, da si ne bo več umival zob - in izgubil skoraj vse," je ob predstavi zapisala Živković.

Oče Živkovićeve ni znana osebnost, niti ga ne odlikujejo kakšna posebna znanja ali priznanja. "Je moj oče in to zadošča. Oče je preprosto vedno tukaj. Zmeraj je tako ali drugače navzoč. Ne glede na to, ali se ga zavedam ali ne," je še zapisala Živković.

Pri predstavi sodeluje Pihalni orkester Litostroj. Dirigent in aranžer je Gregor Vidmar, dearanžer Tomaž Grom. Pod dramaturgijo se podpisuje Jasmina Žgank, pod umetniško vodenje pa Bojan Jablanovec.