Prešernovo poezijo namreč prevevata močna ljubezen in brezup, ki mladim danes nista tuja, je na novinarski konferenci pojasnila izvršna producentka Mija Špiler, ki je s Kinkovo in Simono Hamer tudi avtorica zasnove predstave.

Predstava po besedah Kinkove, za katero je to režijski prvenec, temelji na improvizaciji. Želela je, da bi bila predstava "čim bolj zračna, mesena, prizemljena". K temu pripomore tudi kombinacija poezije in pogovora med igralci. V predstavi nastopajo Jernej Čampelj, Saša Pavlin Stošić in Tina Gunzek, ki je letošnja prejemnica Borštnikove nagrade za mlado igralko.

Pri ustvarjanju besedila za predstavo so, kot je povedala dramaturgija Hamerjeva, izhajali iz Prešernove pesmi Turjaška Rozamunda, v katero so vpletli tudi izseke iz drugih Prešernovih pesmi, kot sta Povodni mož in Zdravljica. Tri pesmi - Pod oknom, Pevcu in Zvezdogledam pa so tudi uglasbili. Za te songe in glasbeno podlago je poskrbel Boštjan Gombač. Dodaten element so muze, ki jih Prešeren nikjer v svoji poeziji izrecno ne omeni, a so povsod prisotne, je dejala Hamerjeva. Scenografinja predstave je Vasilija Fišer, kostumografinja pa Tina Bonča.

Prosto po Prešernu si za izhodišče vzame Prešernovo poezijo, ki jo predstavi in interpretira drugače kot v šoli. S Prešernom se posameznik, ki je del šolskega sistema, sreča že zelo zgodaj, se pa večina mladostnikov na prehodu v odraslo življenjsko obdobje težko vživi v arhaičen jezik in način življenja v času nastanka Prešernovih del, so ob predstavi zapisali ustvarjalci.

Zavod Margareta Schwarzwald sta leta 2009 ustanovili Kinkova in Špilerjeva. Začetek je bila predstava Princeske, avtorski projekt Tine Vrbnjak, Nike Rozman, Kinkove in Lidije Sušnik. Sledile so predstave Vse Fedrine ljubezni v režiji Yulie Roschina, Cvetje v jeseni v režiji Marka Čeha, pri kateri so prvič sodelovali s Cankarjevim domom ter Herman Schwarz in Veronika Wald, prav tako v režiji Marka Čeha.