"Trmasto sledi nareku svojega srca, iskreno veruje v tovarištvo ter zna sočustvovati s tistimi, ki so jih odrasli prizadeli in so se zaradi pohlepa znašli v stiski," so v sporočilu za javnost navedli besede Dekleve.
Kekca je ustvaril slovenski mladinski pisatelj Josip Vandot, ki je bil rojen leta 1884 v Kranjski Gori, umrl pa leta 1944 na Hrvaškem. Letos tako obeležujemo 140. obletnico njegovega rojstva in 80. obletnico njegove smrti. Njegova trilogija mladinskih planinskih zgodb je navdihnila Deklevo za libreto in Habeta za glasbo nove opere.
Po besedah režiserke Eve Hribernik uprizoritev opere Kekec in škrat Skovik gledalce popelje v čarobni čas ob zimskem solsticiju. Starodavna ljudstva so v tem obdobju praznovala ponovno rojstvo sonca. Naši predniki so verjeli, da se mistično kolo življenja takrat ustavi, saj se en cikel konča in se začne nov.
V zgodbi nastopijo še skupnost vaščanov, njihovi otroci, stari zeliščar Kosobrin in divji lovec Bedanec. Vaščani spominjajo na naše prednike, ki se pripravljajo na praznovanje zimskega sončevega obrata. Vaščani imajo do naravnih ciklov drugačen odnos, kot ga poznamo v današnji družbi. Zavedajo se, da narava deluje po principu ravnovesja in da je človek pravzaprav njen neločljivi del. Njegov namen je, da živi v harmoničnem odnosu z naravo in jo spoštuje.
Danes smo ljudje na to spoštovanje pozabili. Razmišljamo o tem, kako lahko darove narave uporabimo za svojo korist. Primer takšnega načina mišljenja in delovanja v zgodbi pooseblja lik Bedanca, za katerega se zdi, da prihaja iz našega časa in prostora. Pridobiti želi zdravilna zelišča, da bi jih potem naprej preprodal in z njimi dobro zaslužil. Ugrabi slepo Mojco. Prepričan je namreč, da jo bo Kosobrin rešil in bo tako sam prišel do želenih zelišč. Načrte pa mu prekriža pogumni Kekec, ki ga, preoblečen v škrata Skovika, hudo prestraši.
Uprizoritev v središče dogajanja postavi lik Bedanca. Na prvi pogled gre za negativen lik, ki s svojo podobo in dejanji ustrahuje vaščane in njihove otroke. V predstavi pa po besedah režiserke odpirajo skrito globino njegove osebnosti, ki lahko pojasni in celo razume njegovo nečlovečnost. V resnici gre namreč za osamljenega in prestrašenega človeka, ki si želi, da bi bil ljubljen in sprejet. Kosobrin predstavlja Bedančevo nasprotje. Stari zeliščar živi v sožitju z naravo in verjame v njeno zdravilno moč. Kekec pa v zgodbo vnaša upanje in skrbi za ponovno vzpostavitev harmonije vaške skupnosti, je še zapisala Eva Hribernik.
V vlogi Kekca nastopajo Filip Podržaj, Nik Šterk in Anže Šturbej, v vlogi Kosobrina Klemen Torkar in v vlogi Bedanca Janko Volčanšek. Scenografijo podpisuje Jaro Ješe, kostumografijo Anjana Pavlič.
Predstava je koprodukcija Slovenskega komornega glasbenega gledališča, Glasbene matice Ljubljana in CD.