Nadgradnjo so izvedli v orglarski delavnici Karla Schukeja v Berlinu, v kateri so orgle pred nekaj manj kot pol stoletja tudi nastale. Zamenjali in nadgradili so vsa elektronska vezja in računalnik ter dodali zaslon na dotik. Prenovljene orgle sedaj ponujajo še več zvočnih možnosti in hkrati njihovo lažje upravljanje, so zapisali v CD.
Prvič po prenovi bo instrument zazvenel 22. oktobra na koncertu organista Tomaža Sevška Šramla, ki bo skupaj z mezzosopranistko Barbaro Kozelj izvedel poznoromantična dela za ženski glas in orgle Johanna Sebastiana Bacha, Huga Wolfa, Stanka Premrla, Richarda Wagnerja in Maxa Regerja.
Orgle v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so bile prve velike orgle v koncertni dvorani v slovenski zgodovini in hkrati največja naložba v glasbeni inštrument slovenskega naroda do danes. V berlinski delavnici so jih izdelali leta 1981 in leto kasneje umestili v dvorano. Nekajdesettonsko glasbilo so postavljali skoraj pol leta ter nadaljnjo polovico leta intonirali in uglaševali.
Instrument ima štiri manuale, pedal in 73 registrov ter dobrih 6000 piščali. Te so razdeljene po manualih z nemško, francosko, špansko in italijansko zvočnostjo. Italijanski manual je kopija orgel iz piranske cerkve, idejno zasnovo dispozicije je zasnoval pokojni profesor in organist Hubert Bergant.
Prvič so orgle v Gallusovi dvorani zazvenele na koncertu ob odprtju dvorane s Slovensko filharmonijo ter noviteto Pavla Šivica za orgle in orkester. Zatem so na njih igrali številni glasbeniki, zazvenela pa so prav tako številna dela, nekatera tudi krstno. Poleg tega so orgelski zvoki postajali del predstavitve Gallusove dvorane, državnih in drugih proslav, kongresov in drugih dogodkov. Tudi gledališki režiserji so jih vključili v svoja avtorska dela, ki so nastajala na odru največje dvorane CD.
Instrument je bil redno vzdrževan in servisiran, zaradi ohranjanja zmogljivosti pa je treba nanje igrati povprečno trikrat tedensko najmanj dve uri. Zanje skrbita orglarski mojster in vzdrževalec Simon Kolar ter hišni organist Uroš Pele.