Iz Posavskega muzeja so sporočili, da "tridimenzionalna slika", ki jo s svojo izvirno tehniko vzpostavlja Filipčič, prinaša scenske elemente iz predstave, ki se tako spremenijo v likovne znake.
"Skrbno izbrani, na novo premišljeni in ponovno razpostavljeni v galerijskem prostoru, ustvarijo nov zunanji prostor, ki lahko zdaj, prost dramske igre in naracije, nemo nagovarja gledalčeve lastne spominske strategije," so dodali.
Za Filipčiča je v prvi vrsti značilna poetika spomina oziroma časovna zanka, v kateri se znajdejo ustvarjalni navdihi iz kolektivne zakladnice umetnosti in zgodovine, predelani prek osebnih izzivov določenega življenjskega obdobja in odprti za gledalčevo lastno razumsko in čustveno odzivnost.
Druga njegova posebnost je raba krokija oziroma skice, ki se metodično razteza prek vseh gradnikov predstave in v enaki meri zadeva sceno, prizore, igro, govor in besedilo.
Filipčič je sicer "v izhodišču arhitekt in gledališki objekt gradi kot arhitekturni prostor znotraj obstoječe uprizoritvene lokacije, pri čemer razmerja med gradniki objekta določi natančno". Verjame namreč, "da pravi proporci ustvarjajo harmonijo, kamor vstavi zgodbo, ki se lahko razplete v prenovo spomina, v dogodek preobrazbe, spoznanja nečesa za nazaj, ustvarjalne spodbude za naprej," so še sporočili iz Posavskega muzeja.
Matej Filipčič se je leta 1970 rodil v Brežicah. Na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je diplomiral leta 1989, leta 2002 pa na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani magistriral iz scenografije in kostumografije. Leta 2001 je ustanovil Umetniško društvo OSUM, v katerem deluje kot neodvisni producent in kreativni direktor.
Od leta 2000 kot režiser, scenograf in producent ustvarja lastne avtorske gledališke projekte. Njegovo ustvarjanje obsega tudi več kot 150 režij in scenografij različnih prireditev za podjetja. Režiral je več državnih proslav, za katere je izdelal tudi scenografijo. Svoje gledališko delo zadnja leta predstavlja z galerijskimi postavitvami.