Besedilo predstave "temelji na konfliktu med utesnjujočimi okvirji konvencionalne vaške patriarhalne družbe in silovitimi notranjimi impulzi in nagoni, ki gorijo znotraj posameznika", je ob napovedi sezone APT pojasnila režiserka. Lorca sicer v ospredje tega svojega in še dveh drugih podobnih del postavlja usode ženskih likov, pri predstavi pa se naj bi osredotočili na moške like oziroma na njihove usode, ki se odvijajo v Krvavi svatbi, in so prepletene z ženskimi, je dodala.

Največ so se sicer ukvarjali s krvjo, ki je poseben del Krvave svatbe. Ukvarjali so se s krvnim maščevanjem, krvnim sorodstvom in z vročekrvnostjo, predvsem pa s tem, kaj se s krvjo generacijsko prenaša. Namreč "tudi Lorca sam je poudarjal, da če želimo resnično zaživeti svojo resnico, moramo očistiti svojo kri vsega preteklega". Ustvarjalcev predstave pa se je najbolj dotaknila linija krvi, je pred predstavo povzela Yulia Roschina.

"Krvava svatba je pravzaprav dolga pesem, kjer dramski realizem in poetska fantazija simbolno in ritmično prežemata komplekse in arhetipe. Metafore, ki sestavljajo slike, ki jih riše Lorca, pa nas pripravljajo na katarzo, ki se včasih skriva tudi v neizrečenem," pa so ob predstavi zapisali v APT.

Dramaturginja je bila Ana Lasić, ki je z režiserko sodelovala tudi pri priredbi besedila. Koreografinja je bila Ana Pandur, scenografija in kostumografija sta delo Vasilije Fišer. Glasbo je prispeval Branko Rožman.

Za predstavo so uporabili tudi Lorcovo pesem Nezvesta žena v prevodu Aleša Bergerja. Pri predstavi gre za produkcijsko sodelovanja APT in ljubljanskega Cankarjevega doma.

V APT so vse štiri letošnje premiere pripravili pod geslom Vključeni in izključeni.