Z velikim veseljem sem kot minister, pristojen za kulturo, sprejel vabilo prirediteljev 42. tedna slovenske drame v Kranju, naj prispevam nekaj misli za brošuro, ki spremlja ta dogodek.
Že samo število predstav, ki so jih gledališki producenti prijavili na letošnji Teden, kaže na visoko raven gledališke ustvarjalnosti med Slovenci. Odkar je Anton Tomaž Linhart z Matičkom in Županovo Micko prvi nakazal pot slovenskemu gledališču, Slovenci gledališko umetnost sprejemamo kot del svoje identitete. Ni naključje, da na tako majhnem ozemlju deluje na področju uprizoritvenih umetnosti štirinajst institucionalnih gledališč, ki so v zadnjih petih letih pripravila povprečno 80 premier letno in na 4.000 prireditev vsako leto privabijo okoli 700.000 obiskovalcev. Skratka, produkcija scenskih umetnosti je danes v Sloveniji bolj raznolika kot kdaj prej.
Teden slovenske drame v Kranju se odlikuje po tem, da predstavlja dela slovenskih avtorjev. Gre delno za klasike, vse do Cankarja, pa tudi za mlajše avtorje, ki se na slovensko sceno vključujejo v zadnjih letih; njihova ustvarjalnost le še potrjuje navezanost Slovencev na gledališče. Opozoriti je treba tudi na številne ljubiteljske organizacije, ki dramsko dejavnost uvrščajo v spored svojega delovanja, temelječega izključno na prostovoljstvu, pa na neinstitucionalne skupine gledališke alternative, kar še dodatno dopolnjuje ponudbo. Vse to kaže na izredno živahnost slovenskega gledališkega prostora.
Vlada to dejavnost po svojih močeh podpira. Leta 2011 je tako iz državnega proračuna za celotno oziroma delno financiranje dejavnosti institucionalnih gledališč namenila 23,2 milijona evrov, za programe nevladnih organizacij pa še dodatna 2,1 milijona. S temi sredstvi se sofinancirajo tudi večje prireditve, kot sta na primer Borštnikovo srečanje in seveda Teden slovenske drame. Še zlasti je pomembno, da ta manifestacija poteka v Kranju, s čimer dejansko prispeva k decentralizaciji velikih kulturnih prireditev v državi in kranjskemu občinstvu omogoča, da si v domačem gledališču ogleda prerez kakovostne slovenske dramske produkcije minulega leta.
Dovolite mi, da ob koncu čestitam prirediteljem Tedna slovenske drame, saj so pripravili izjemno bogat in pester spored, ter vsem obiskovalcem zaželim, da bi bile predstave, ki so jih organizatorji uvrstili v letošnji program, avtentično kulturno doživetje, tako ali pa še bolj kot v prejšnjih letih. Navsezadnje je zadovoljstvo občinstva vselej najlepše priznanje za organizatorje in vse nastopajoče.
Dr. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
***
Spoštovani ustvarjalci, dragi gostje!
Festivala nacionalne drame še nikoli nismo pripravljali v tako negotovem času. V času, ko smo izgubili samostojno ministrstvo za kulturo, in v času, ko ne vemo, koliko sredstev bo festivalu namenjenih. Zavedamo se, da so časi težki in je zategovanje pasu neizogibno, a obenem upamo, da bo izpeljano tam, kjer je to potrebno in nujno, in ne tam, kjer bi se zaradi tega končala zgodba, ki prinaša rezultate. In Teden slovenske drame prinaša veliko uspešnih zgodb. Ne samo zato, ker spodbuja pisanje novih dram, ne samo zato, ker nagrajuje tiste, ki so na svojem ustvarjalnem področju najboljši, ne samo zato, ker spodbuja uprizarjanje slovenske dramatike na domačih odrih, ampak tudi zato, ker slovenski dramatiki utira pot v mednarodni prostor.
Dejavnost festivala v zadnjem desetletju na tem področju prinaša spodbudne rezultate, zato upamo, da tisti, ki odločajo o njegovi prihodnosti, tega ne bodo spregledali. Če za trenutek pozabimo na drugačno, zgolj ustvarjalno razmišljanje in se postavimo na točko strogo kapitalističnega, lahko nedvomno zatrdimo: tudi uprizarjanje slovenske drame na domačih in tujih odrih je kapital in izvozno blago! In prepoznavnost Slovenije in slovenske kulture v času in svetu globalizacije je še kako pomembna. Samo to, kar nam je kot Slovencem lastnega in v čemer smo posebni, samo to je tisto, po čemer bomo kot narod ostali prepoznavni.
Čeprav letos še ne vemo, koliko sredstev bo festivalu namenjenih, smo ga zasnovali tako, da bomo lahko nanj ponosni – tisti, ki ga pripravljamo, in tisti, ki na njem sodelujejo. Festival že dolgo ne traja več samo »teden« in tudi letos bo Kranj v znamenju slovenske dramatike živel več kot štirinajst dni. Šestnajst predstav in vrsta spremljajočih dogodkov, od mednarodne delavnice dramskega pisanja, predstavitve knjig s področja slovenske dramatike, bralnih uprizoritev besedil, nominiranih za Grumovo nagrado, in predstavitve ustvarjalnosti študentov Akademije za gledališče, film, radio in televizijo ter Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, do okrogle mize o robovih slovenske dramatike in mednarodnega srečanja predstavnikov festivalov nacionalne dramatike v luči iskanja evropskih sredstev …
Bo to dovolj, da se bomo srečali tudi na 43. tednu slovenske drame?
Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj
(Vir: 42. Teden slovenske drame. Prešernovo gledališče Kranj, 2012)
Povezava: Spletna stran Tedna slovenske drame
***