Igralskemu ansamblu Šentjakobskega gledališča se je pridružila v sezoni 1956/57 in ji ostala zvesta vse svoje življenje. Tudi potem, ko je z vlogo Lidije v politični satiri Rdeči kotiček E. Fritza zaključila svoje aktivno udejstvovanje na odrskih deskah. V bogati karieri članice Šentjakobskega gledališča je nanizala več kot 2.300 nastopov v 122 vlogah.
S svojim talentom, predanostjo in precizno igralsko dovršenostjo je pustila neizbrisen pečat ne samo v Šentjakobskem gledališču pač pa na področju ljubiteljskega gledališča v Sloveniji nasploh. Z vlogami, kot so Meta v Vorančevih Samorastnikih, Rošlinka v Vdovi Rošlinki, Žena v Vražji ženski, Grozdana v Levstik-Kreftovem Tugomeru, Kastelka v istoimenski Levstikovo-Grünovi igri, Gospa ministrica v istoimenski Nušićevi komediji, Hilda v Hadžićevih Kurbah, Amanda v Williamsovi Stekleni menažeriji, Alba v Lorcovem Domu Bernarde Albe ali Bathis v Zindelovem Vplivu gama žarkov na rast rumenih marjetic, je postavila neizbrisne mejnike in nove standarde v ljubiteljskem igralskem ustvarjanju.
Čeprav ni nikoli razmišljala o tem, da bi se svoji veliki ljubezni, gledališču, zapisala poklicno, je prav s svojo neverjetno vztrajnostjo, delavnostjo in natančnim raziskovanjem vsakih, še tako majhnih podrobnosti v svojih vlogah, zabrisala meje med profesionalno dovršenostjo in amaterskim diletantizmom in tako vedno znova dokazovala, da dobrega gledališča in igralca ne opredeljuje njegov formalni status, pač pa le neizmerna predanost in ljubezen do umetniškega dela in ustvarjanja.
Za svoje delo na področju ljubiteljskega igralskega ustvarjanja je prejela številne nagrade in priznanja, od katerih so nekatere najpomembnejše Severjeva nagrada (1979), red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1981), zlata Linhartova značka (1990), zlati prstan ŠG (1993), naziv častne članice ŠG (1996), harlekin za življenjsko delo (2006), srebrna plaketa JSKD RS (2007), zlato priznanje ZKD Ljubljana (2018).