Draga Ahačič se je rodila leta 1924 v Črnomlju. V Ljubljani je obiskovala II. realno gimnazijo, kjer je 1943 maturirala. Po kapitulaciji Italije je odšla v partizane, kjer je bila bolničarka, potem članica kulturno-propagandnih skupin, od 1944 do konca vojne pa članica Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, kjer je odigrala tudi nekaj vidnejših vlog.
Po vojni je študirala na Akademiji za igralsko umetnost, kjer je leta 1951 diplomirala. Hkrati je nastopala v ljubljanski Drami v številnih pomembnih vlogah, med drugim je bila Ofelija v Shakespearovem Hamletu in Kordelija v njegovem Kralju Learu, Iris v igri Ogenj in pepel Mire Mihelič in Rozina v Beaumarchaisovem Seviljskem brivcu.
Po diplomi je živela z možem, ki je bil v diplomatski službi, v Parizu, kjer je bila v letu 1951/52 slušateljica četrtega letnika igre in režije na akademiji za gledališče Conservatoire National Superieur d'Art Dramatique. Iz Pariza se je 1953 vrnila na oder ljubljanske Drame.
Nezadovoljna s konceptom osrednjega gledališča je leta 1958 ustanovila eksperimentalno Gledališče Ad hoc, leta 1964 preimenovano v Dramski studio, ki ga je ga vodila do 1965, zanj prevajala, pisala članke v gledališki list in režirala vseh deset uprizoritev, med njimi Sartrova Zaprta vrata, Cecilijo ali šolo za očete Jeana Anouilha, Marivauxovo Igro o ljubezni in naključju in Sartrove Umazane roke. V večini del je tudi igrala.
Za različna gledališča in radio je prevedla vrsto dramskih besedil, nekateri od teh prevodov pa so izšli tudi v knjižni obliki. Leta 1963 se je zaposlila kot vodja in pedagoginja gledališkega oddelka v Pionirskem domu v Ljubljani, kjer je ostala do upokojitve leta 1977. V tem času si je prizadevala za strokovno utemeljen razvoj otroškega in mladinskega gledališča.
Za otroške in mladinske gledališke uprizoritve je prevedla in priredila vrsto krajših besedil, jih opremila z navodili in pogosto poskrbela tudi za natis v zbirki Pojdimo v gledališče, ki jo je zasnovala v Pionirskem domu. Pripravila je številna predavanja za dramske krožke v Ljubljani in okolici, pa tudi referate za strokovna gledališka srečanja.
Članke o aktualnih kulturnih, političnih in družbenih vprašanjih je objavljala v dnevnem časopisju in revijah doma in v širšem jugoslovanskem prostoru. Odmevna so bila zlasti njena razmišljanja na temo revolucije in osvobodilnega boja med drugo svetovno vojno pri nas in drugje.