Miloš Battelino se je rodil 23. junija 1953 v Kopru. Z družino se je leta 1956 preselil v Beograd, leta 1963 pa se je družina preselila v Maribor, kjer je končal osnovno in srednjo šolo in se občasno pridružil delu v Amaterskem gledališču Slava Klavora.
Leta 1974 se je vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, ki jo je kot absolvent zaključil z vlogo Edka v uprizoritvi Mrožkovega Tanga in zanjo prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca. Kot absolvent akademije se je zaposlil v goriškem gledališču, ki ga je, zaradi povabila v Slovensko mladinsko gledališče v Ljubljani, zapustil leta 1982. Od leta 1996 pa do upokojitve leta 2020 je bil zaposlen v Drami SNG Maribor.
Kot igralec je nastopil v več kot sedemdesetih gledaliških uprizoritvah, oblikoval je petnajst filmskih in televizijskih vlog ter sodeloval v številnih drugih umetniških projektih. Veljal je za svojstvenega igralca z veliko odrsko prezenco. Znal je oblikovati vloge tako v različnih žanrih klasičnega dramskega repertoarja kot vloge v različnih oblikah postdramskega gledališča. Med njegove najvidnejše igralske stvaritve sodijo nastopi v uprizoritvah Ujetniki svobode, Razredni sovražnik, Jaz nisem jaz, Šeherezada … (v SMG Ljubljana), Baal, Lov na čarovnice, V samoti bombaževih polj, Milo za drago, La Strada, Intimni avtoportret Fride Kahlo, Revizor … (v SNG Maribor), v filmih Splav meduze, Rdeče boogie, Veter v mreži, Zvenenje v glavi, Petelinji zajtrk … Za vlogo v filmu Splav meduze je bil nagrajen na Tednu slovenskega filma leta 1981 v Celju.
Ena od razpoznavnih značilnosti Miloša Battelina je bila njegova spontanost, ki jo je izražal tako na odru kot v zasebnem življenju. V gledališkem listu Drame SNG Maribor je dramaturginja Maja Borin ob njegovi upokojitvi leta 2020 med drugim zapisala: »Miloš se je v vseh obdobjih svojega življenja bojeval, da bi ohranil sebe in svojo spontanost. Spontanost vrti Milošev igralski in privaten svet. Miloš izstopa. Iz svetov, iz gledališča, iz družbenih spon, iz vsega, kar ga na nekaj priklepa.« (…) »Miloš je igralec tistega najbolj plemenitega kova – igralec žlahtne predanosti gledališču, predstavi in liku, ki ga igra. Njegova igralska prezenca je vsa v liku, ki ga igra z naravnost presunljivo vdanostjo umetnika, ki želi spoznati do konca tiste zadnje skrivnosti človeškega značaja. Pomanjkanje vsakršne igralske poze in preračunljivega ugajanja publiki je pri njem naravnost fascinantna. (…) Ne glede, ali igra veliko ali majhno vlogo, kadar stoji na odru, ga vedno napolni z redko videno in dragoceno umetniško energijo.«