Vest o njegovi smrti je češki tiskovni agenciji ČTK potrdila tiskovna predstavnica Moravske državne knjižnice v Brnu Anna Mrazova.
"Ne le češka, ampak tudi svetovna književnost je izgubila enega največjih sodobnih pisateljev in enega najbolj prevajanih pisateljev," je za javno češko televizijo v odzivu na novico o smrti Kundere povedal direktor Kunderove knjižnice Tomaš Kubiček.
Prav tako v Brnu rojeni češki premier Petr Fiala je v odzivu na enem od družbenih omrežij objavil, da je Kundera s svojim delom "nagovoril cele generacije bralcev na vseh celinah". "Za seboj je pustil izjemna romaneskna, pa tudi izjemna esejistična dela," je dodal Fiala.
Nekdanji češki premier Andrej Babiš, ki si je prizadeval, da so Kunderi vrnili češko državljanstvo, se je spomnil srečanja s pisateljem pred nekaj leti v Parizu. "Spoznal sem ga kot veliko osebo, ki je naredila toliko za prepoznavnost Češke kot nihče drug,".
Svetovna književnost je izgubila enega najizrazitejših sodobnih avtorjev, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa menil češki minister za kulturo Martin Baxa: "Njegovo razmišljanje o temeljnih vrednotah evropske kulture, njegovo zanimanje za posameznika in njegov prispevek k zgodovini romana so in ostajajo nezamenljivi," je povedal češki minister.
Evropski poslanci v Strasbourgu so spomin na Kundero počastili z minuto molka.
Kundera se je mladosti pridružil komunistični partiji, a so ga pozneje zaradi reformističnih pogledov, ki jih je izražal med in po praški pomladi, iz nje izključili ter mu onemogočili delovanje. Postal je osovražena figura tedanje oblasti, posledično je leta 1975 odšel v Francijo, kjer je pozneje predaval na univerzah v Rennesu in Parizu. Leta 1979 so mu češke oblasti odvzele češkoslovaško državljanstvo, leto kasneje pa je postal francoski državljan. Češko državljanstvo mu je bilo vrnjeno leta 2019.
V Franciji je nekaj časa še pisal v češčini, leta 1993 pa je prešel na francoščino, a ta dela se po presoji nekaterih kritikov ne morejo kosati s tistimi, nastalimi v pisateljevem t.i. češkem obdobju. Med njegovimi najbolj znanimi romani sta še Življenje je drugje in Valček za slovo. V svojih delih je Kundera vselej z jedko ironijo in tudi kritično obravnaval socialistično družbo in se zavzemal za osebno in ustvarjalno svobodo.
Leta 2021 mu je tedanji slovenski predsednik Borut Pahor v sklopu delovnega obiska v Franciji podelil državno odlikovanje zlati red za zasluge. Odlikovanje mu je podelil, ker je v odločilnem obdobju slovenskega osamosvajanja in vojne za Slovenijo v obrambo zgodovinskih in kulturnih posebnosti ter politične neodvisnosti Slovenije zastavil svojo besedo in mednarodni ugled.
Leta 1992 je Kundera prejel tudi mednarodno literarno nagrado vilenica, ki jo od leta 1986 Društvo slovenskih pisateljev podeljuje avtorjem iz Srednje Evrope za vrhunske dosežke na področju literarnega ustvarjanja in esejistike.