Umetniška produkcija javnih in nevladnih organizacij

Beseda je tekla o poročanju medijev o produkciji nevladnih organizacij na področju kulture in umetnosti ter o podhranjenosti in zapostavljanju kulture nasploh.

Novinarka Tanja Lesničar Pučko, ki je povezovala pogovor, je uvodoma povedala - ob čemer se je sklicevala na raziskavo Društva Asociacija - da največ prostora nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo z umetniškimi dejavnostmi, od časnikov namenja Dnevnik. Dopolnila jo je urednica kulture časopisa Delo Jelka Šutej-Adamič, ki je poudarila, da tudi v Delu precej prostora dajejo prav nevladnim organizacijam. Ob tem je dodala, da ne delajo selekcije glede na o, ali je neka umetniška institucija javna ali nevladna.

Lesničar-Pučko je prepričana, da obstaja razlika med pokrivanjem javnih zavodov in nevladnih organizacij, saj so javne institucije sofinancirane iz državnih sredstev, naloga medijev pa je, da spremljajo, "kaj denimo nek javni teater počne s pridobljenimi sredstvi". To pa posledično pomeni, tako Lesničar-Pučko, da bo premiera nekega institucionalnega gledališča "a priori dobila kritiko v časopisu, medtem ko je premiera nekega nevladnega gledališča ne bo". Urednica pri Delu se s tem ni strinjala: "Pri Delu poskušamo pokriti vse."

Po besedah publicistke Tee Hvala dnevni časopisi nimajo prostora za obširnejše pisanje o določeni umetniški tematiki, zato sama raje piše za bolj specializirane publikacije, težava pa je, da jih je zelo malo in izhajajo poredko, zato je "prisiljena, če hoče preživeti, ukvarjati se tudi z novičarstvom".

Urednica uredništva oddaj o kulturi na RTV Slovenija Darja Korez Korenčan je povedala, da trenutno "bije bitko v RTV hiši". Vseh šest kulturnih monotematskih oddaj na nacionalni TV je namreč predvajanih po 23. uri, pa še te so večkrat časovno zamaknjene. Lesničar-Pučko je menila, da "gre za nacionalni škandal", saj ima kultura tudi vzgojno izobraževalni značaj, ki bi ga nacionalna TV morala poudarjati.

Korez-Korenčan je omenila še kratko 6-minutno oddajo po Odmevih, v kateri enega izmed petih prispevkov namenijo produkciji nevladnih organizacij. Trenutno so v dogovarjanju za oddajo po Dnevniku, a se boji, da ji bodo namenili le dobri dve minuti.

Kultura ima tudi v časopisih obroben pomen, na prvo stran pride, le "če kdo od umetnikov umre, ali če dobi Prešernovo nagrado", je dejala Lesničar-Pučko in dodala, da se podobno godi tudi "kulturnim novinarjem", ki da so "ta zadnji tepčki v vseh medijskih hišah".

Režiser Mare Brulc se je vprašal, zakaj se ne enači predstav nevladnikov z javnimi institucijami. Lesničar-Pučko mu je odgovorila - kot je poudarila s strani javnega interesa - da je nesmiselno objaviti kritiko neke predstave, ki bo doživela le pet ponovitev. Brulc ji je odvrnil, da bi morali mediji prav zato pisati o tem, saj ima predstava ravno zaradi neprepoznavnosti v medijih le toliko ponovitev.

Po besedah Adama Skendra z ministrstva za kulturo je regulacija medijskih vsebin "mission impossible". Sicer ministrstvo štiri milijone evrov letno nameni za pluralizacijo oziroma korekcijo trga medijskih vsebin. Sredstva so, tako Skender, v dveh vrečah: ena je namenjena vsem medijskim izvajalcem, druga pa podpira kulturno-umetniške programe posebnega pomena.

Sicer se v Sloveniji po raziskavi nevladnim projektom v primerjavi z javnimi zavodi nameni le pet odstotkov sredstev; mediji pa produkcijo nevladnikov zastopajo 20-odstotno, so še povedali na okrogli mizi.