STA, 8. 1. 2019

Tržaško SSG se bo Cankarju poklonilo s Kraljem na Betajnovi

V Trstu se Cankarjevo leto, v sklopu katerega smo lani obeležili stoto obletnico smrti pisatelja Ivana Cankarja, nadaljuje v januarju z osrednjim poklonom Slovenskega stalnega gledališča (SSG). V petek bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu premierno uprizorilo Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi v režiji Tomaža Gorkiča.
Foto: Luca Quaia
Foto: Luca Quaia
Foto: Luca Quaia
Foto: Luca Quaia

Za filmskega režiserja Gorkiča, ki je znan po srhljivkah, njegov celovečerni prvenec Idila velja za prvo slovensko grozljivko, je to prvo sodelovanje s SSG in tudi prva režija dramske predstave.

Kot so zapisali v gledališču, bo njegov pogled razkril nove vsebinske plasti v obče znani zgodbi o vzponu amoralnega Jožefa Kantorja, ki obogati s posojanjem denarja z visokimi obrestmi osiromašenim kmetom. Denarni sledi še politična moč, posledično tudi upor žrtev sistema, čeprav zmaga pravice ni zagotovljena, tako kot v realnem življenju.

Teptane pravice in čustva, umor ter korupcija so glavne teme črne drame, o kateri je režiser napisal: "V Cankarjevih literarnih delih smo lahko med drugim priča temni plati družbe, ki je polna izkoriščanja, pogoltnosti, zlorabe, sadizma in ostalih oblik nasilja nad sočlovekom, kar bi izkoriščevalska vladajoča kasta najraje pospravila pod prag in vse skupaj skrila za izumetničenim dvoličnim nasmeškom brezosebnega preprodajalca človeških življenj, tako kot to narekuje nečloveški kapitalistični kodeks."

Nova uprizoritev SSG se ne dogaja v določenem času in prostoru. Vsebina je nespremenjena, njena nova razsežnost pa je kot nočna mora v stilu srhljivih podob na slikah Hieronymusa Boscha. Scena Petre Veber simbolično prikazuje mesto, kjer je emocijska podoba pomembnejša od vizualnega opisa, kostumi Sanje Grgić pa poudarjajo podtekst, saj razkrivajo večplastno naravo likov.

"Kot filmski režiser izhajam iz bolj direktnega vizualnega pristopa. Ne maram igralcev na prazni sceni, kjer si morajo gledalci in igralci predstavljati stvari, ki jih dejansko ni na odru. Zato so mi scena, kostum, maska, luč in koreografija izjemno pomembni dejavniki," so režiserjeve besede povzeli v gledališču. Kot je še povedal, si želi "igralce iz mesa in krvi" in "noče govorečih lutk na rampi".

Skladatelj Sašo Kalan je z glasbo ustvaril abstraktno ambientalno kuliso, koreografinja predstave je Jana Menger.

V vlogi Jožefa Kantorja nastopa Primož Forte, dvojno vlogo Hane in Francke je prevzela Nikla Petruška Panizon. V predstavi igrajo še Tines Špik, Dejan Pevčević, Franko Korošec, Tina Gunzek, Maja Blagovič in kot gost Brane Grubar.

Politično, ostro družbenokritično delo, ki je nastalo leta 1902, je bilo v Trstu prvič uprizorjeno leta 1908. Sledili sta še dve uprizoritvi: leta 1947 v režiji Jožeta Babiča in leta 1987 v režiji Maria Uršiča.

Pred premiero bodo odprli razstavo Cankar v stripu Zavoda Škrateljc. Projekt je združil več avtorjev, med njimi so Boštjan Gorenc - Pižama, Žiga X Gombač in Andrej Rozman Roza ter ilustratorjev, kot so Tanja Komadina, Damijan Stepančič in Igor Šinkovec. Razstava bo na ogled do 30. januarja.

Ivan Cankar, SSG Trst, Tomaž Gorkič