Predstava, ki je svetovno premiero doživela julija 2014 na Mittelfestu v Italiji, čemur sta sledili še hrvaška premiera na 18. Festivalu sodobnega gledališča, Zadar Snova, in srbska premiera na 48. Bitef Festivalu v Beogradu, je nastala v mednarodni produkciji: Mini teater (Ljubljana), Heartefact (Beograd), Bitef teatar (Beograd), Novo kazalište (Zagreb), Zadar Snova (Zadar), Centar za kulturnu dekontaminaciju (Beograd) in UK Parabrod (Beograd). Po sobotni veliki slovenski premieri že naslednji dan, 19.10., sledi tudi zagrebška premiera v ZeKaeM-u (Zagrebačko kazalište mladih), 6. novembra pa sledi še makedonska premiera v Skopju.

Grobnica za Borisa Davidoviča, kultno delo Danila Kiša, ki krepko preseglo okvire, v katerih je nastalo, danes velja za eno najmočnejših umetniških preoblikovanj totalitarnih grozot 20. stoletja. Eno najbolj kontroverznih del jugoslovanske književnosti obenem predstavlja plodno gradivo za Ivico Buljana, režiserja, ki s svojo izjemno občutljivostjo vodi drzno in atletsko zasedbo mednarodnih igralcev, s slovenskimi, srbskimi in hrvaškimi umetniki na performativen način rekonstruira življenje revolucionarja Novskega kot primer borbe posameznika proti podivjani množici.

Eno najpomembnejših in najbolj cenjenih del v zgodovini jugoslovanske književnosti je ob izidu leta 1976 v kulturnih krogih povzročilo nenavadno buren odziv, pravo gonjo, ki so jo časopisi označili kot "največjo povojno afero pri nas". Senca senzacionalizma, ki so jo kritiki neusmiljeno vrgli na to Kiševo delo, ni preprečila burnih debat, ki jih je v naslednjih desetletjih izzvalo med umetniki in politiki, medtem ko psevdodokumentaristični slog in epska zgradba njegove naslovne zgodbe spretno razkrivata kruti mehanizem zgodovine.

Brezizhodnost Kiševega problematičnega revolucionarnega junaka je osnova mitu, ki ga ta predstava želi osvetliti, kar doseže z direktnim prodiranjem v bistvo njegovega trpljenja. Skozi tragično zgodbo Novskega skupina ustvarjalcev z brezpogojno intelektualno, čustveno in fizično zavzetostjo presprašuje družbene, verske, politične in ideološke pojave, skrite v pripovedi Danila Kiša. Poleg tega pa predstava Ivice Buljana odpira prostor za razumevanje krhkosti heroja, ki v tem primeru ni idealiziran lik, temveč človek, čigar življenje je polno lastne negotovosti in nedoslednosti.

Povezava: Gledališki list uprizoritve (PDF / 8226 Kb)