V prvih pomladnih dneh se v Kranju vsako leto odvije gledališki festival uprizoritev slovenskih besedil. Čeprav je teden slovenske drame eden najstarejših gledaliških festivalov v Sloveniji, se kljub zavidljivim štirim desetletjem še vedno razvija in dobiva nove vsebine. Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko noviteto že dolgo spodbuja dramsko pisanje. Pred desetletjem vpeljan tekmovalni program in nagrada za najboljšo uprizoritev, poimenovana po dramatiku Rudiju Šeligi, ter najmlajša – nagrada občinstva pa so festivalu poleg literarne dale tudi močneje poudarjeno gledališko noto. Na tednu slovenske drame se tako predstavljajo gledališki vrhunci, ki v povezavi z novim dramskim ustvarjanjem neredko pomenijo tudi najbolj sveže gledališko razmišljanje, nove uprizoritve slovenskih dramskih klasikov pa zaznamujejo nove vizije.
Letošnji festival slovenske dramatike bo po besedah v.d. direktorice PGK Mirjam Drnovšček v primerjavi z lanskim, jubilejnim, malce manj razkošen, podobno kot lani pa bo potekal v več sklopih. Poleg tekmovalnega in spremljevalnega dela programa je organizatorjem tudi letos namreč uspelo zagotoviti mednarodni program.
Letošnji tekmovalni program - izbral ga je selektor, režiser Marko Sosič - v sedmih predstavah prinaša po selektorjevih besedah: »..tematiziranje in problematiziranje sedanjosti ter njenega družbenega ustroja, v katerem latentno delujeta človekova uničevalna sla do bližnjega, ki se rojeva iz zavisti, ignorance, kapitala, politike, oblasti, pa tudi iz šibkosti in ranljivosti, in ki razžira posameznikov notranji svet ter njegovo dostojanstvo«. Vse tekmovalne predstave so izjemne tudi v gledališkem pogledu, med njimi pa so predstave, ki so prejele nagrade na drugih slovenskih in tujih festivalih.
Tekmovalni program začenja predstava Nekropola, ki je dramatizacija istoimenskega romana tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Ta tudi v odrski interpretaciji ostaja pretresljiv prvoosebni dokument o neizrekljivi grozoti, ki so jo v skupno evropsko preteklost zapisala razčlovečenja koncentracijskih taborišč. Z odra pa ne govori samo spomin, temveč je predstava tudi opomin pred pozabljenjem o krutosti ideologij, ki postavljajo vrednost enih nad druge. Delo je priredil in režiral Boris Kobal. (23. marec ob 20.00)
Na lanskem Tednu slovenske drame je Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo dobilo delo Iva Prijatelja Totenbirt, ki jo je na začetku letošnje sezone v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana režiral Mile Korun. Tudi v tej drami, ki prikazuje sodobno slovensko podeželje, ujeto v (izgubljene) priložnosti prehodnega obdobja, odseva ekonomska kriza. (25.marca ob 20.00)
HlapciIvana Cankarja - koprodukcija Gledališča Antona Podbevška in Prešernovega gledališča - govore o odnosu politične moči do svobode in resnice. Režiser Matjaž Berger tej klasični slovenski drami dodaja vzporedna filozofska branja Pascala, Hegla, Althuserja in drugih. Drama neposlušnega učitelja tako prerase v globalni zgodovinski razmislek o razmerju med hlapcem in gospodarjem. (27.marca ob 20.00)
Žabe ali Prilika u ubogem Lazarju Gregorja Strniše so pogosto uprizarjano slovensko dramsko besedilo. Drama postavljena v močvirje med življenje in smrt, med revščino in bogastvom med poželenjem in posedovanjem, vsakokrat nagovarja svoj čas. Ubogemu Lazarju se v peklenski krčmi zamenja dušo za bogastvo… in ostane prazen. Uprizoritev Mestnega gledališča Ptuj v režiji Jerneja Lorencija predvsem zaznamuje vrhunska igralska zasedba in srhljivo realen pristop k vprašanju dobrega in zla. (28.marca ob 20.00)
Okvir avtorskega projekta Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! je v neposredni preteklosti. Zapolnjujejo ga koščki skupne zgodbe o razpadanju Jugoslavije, ki se kažejo skozi dileme igralcev, s katerimi se vsi srečujemo, a si pred njimi zatiskamo oči. Predstavo je nastala v Slovenskem Mladinskem gledališču pod vodstvom Olivera Frljića. (30.marca ob 20.00)
V areno zgodovine postavljene zgodbe pa kažejo (še ne)zaceljene rane slovenskega in evropskega prostora. Zaljubljeni v smrt je dramska predelava po resničnih dogodkih napisanega romana Fulvia Tomizze »Mladoporočenca iz ulice Rosseti«. Tamara Matevc jo je izoblikovala kot živahno, mestoma žgečkljivo zgodbo slovenskega para, ki je razpet med politično delovanje in intimo lastne ljubezni v času fašističnega režima. Predstavo v Trstu režiral Samo M. Strelec. (2.aprila 20.00)
Aktualna ekonomska kriza in njen vpliv na človeka se zrcalita tako v uprizoritvah starih kot novih odrskih del. Jakob Ruda je Cankarjevo skoraj pozabljeno delo, ki je v uprizoritvi Prešernovega gledališča presenetljivo spregovorilo o sodobnem času. Iz preteklosti spregovori o podjetniškem pohlepu in njegovih posledicah in pokaže na odgovor, ki ga išče današnja z ekonomsko krizo zaznamovana družba. Odgovor, ki ga mogoče niti nočemo slišati. Predstavo je režiral Sebastijan Horvat. (4.aprila 20.00)
Omenjene predstave se bodo potegovale za Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev festivala, ocenjevala pa jih bo mednarodna komisija. Slednjo bo letos vodila dramaturginja in kritičarka Amelia Kraigher, pri delu pa ji bosta pomagala gledališki kritik, teoretik in pisatelj Jasen Boko ter gledališki kritik Dušan Rogelj.
Pes, pizda in peder / foto Peter Uhan
Spremljevalni program je sestavljen iz svežih odrskih razmišljanj Mestnega gledališča ljubljanskega, Gledališča Koper in ŠKUC Ljubljana. Misterij žene Tamare Doneve je monodrama o življenju Zofke Kvedrove, ki se po smrti svoje hčere sooči s svojimi prizadevanji po tem, da bi bila popolna žena, umetnica, mati. Zvesta sama sebi pride do bolečega spoznanja, da ni uspela v ničemer. Pes, pizda, peder – prvenec Gregorja Fona z jedkim humorjem spremlja snidenje treh moških v srednjih letih, nekdanjih prijateljev iz otroštva. V pozabljenem baru, se skladno s popitim alkoholom razkriva brutalnost njihove preteklosti in razpadanje njihovih vezi. Da,gospodar (Gorazd Žilavec, Ajda Toman, Rok Matek, Nebojša Pop-Tasić, Vito Taufer) je predstava, ki, skozi humor in avtoironično preobračanje gledališke situacije, kjer je režiser gospodar in igralec njegov suženj, spregovori o suženjstvu in nagnjenosti človeka, da se uklanja takšnim in drugačnim avtoritetam. Igra Simone Semenič 5fantkov.si (2009 je prejela Grumovo nagrado), v kateri se pet igralk igra pet dečkov, ki se igrajo odrasle, pa zaradi bolezni v ansamblu žal na festivalu ne bo sodelovala.
Že nekaj let je festival prerašča slovenske okvire, saj na njem redno sodelujejo tudi mednarodna gledališča z uprizoritvami slovenskih avtorjev. Na letošnjem festivalu se bosta tako predstavljali dve skupini in sicer skupina Gledališke akademije Ljuben Grojs iz Sofije, ki bo sodelovala z uprizoritvijo drame Vladimir Matjaža Zupančiča (Grumova nagrada 1998). Gledališče Luninega mrka iz Tokia pa bo že drugič gost na festivalu, če zaradi posledic potresa na Japonskem morda ne bo ogroženo gostovanje - tokrat s predstavo Evalda Flisarja Nora Nora (Grumova Nagrada 2004). Program pa bo tudi letos dopolnila delavnica dramskega pisanja.
Program bo spremljalo še več prireditev povezanih z izvirno slovensko dramatiko. Med njimi so predstavitvi knjižne izdaje dram Drage Potočnjak in tretje knjige iz zbirke Grumovi nagrajenci. Predstavili se bosta dve študijski dramski skupini iz Filozofske fakultete in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo.
Od 21. do 25. marca pa bo potekala zdaj že tradicionalna delavnica dramskega pisanja, ki se bo letos osredotočila na kreativni potencial psihodrame.
Ob svetovnem dnevu gledališča, 27. marcu pa bo v okviru Tedna slovenske drame v sodelovanju z mednarodnim gledališkim inštitutom ITI organizirana okrogla miza na temo »Dramska pisava v obdobju krize«, na kateri bodo sodelovali tudi strokovnjaki iz tujine. (27.marec ob 18.00)
Tako izbor predstav kot tema mednarodne okrogle mize sta po besedah vodje umetniškega oddelka PGK Marinke Poštrak letos v znamenju drznosti, hkrati pa se gledališčniki zavedajo, da v času krize ne smejo postati predrzni do "roke, ki jim reže kruh". Teden slovenske drame bo namreč predvidoma stal 125.000 evrov, pri tem pa sta ga podprla ministrstvo za kulturo in mestna občina Kranj, vsak s 55.000 evri. Preostanek so organizatorji zagotovili s pomočjo sponzorjev.
Na sklepni slovesnosti festivala 6. aprila bodo podelili tudi Grumovo nagrado za najboljše izvirno dramsko besedilo ter bienalno Grün - Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji. Tega je leta 2009 prejela dramaturginja Mojca Kranjc.
Teden slovenske drame že dolgo ni več samo srečanje poznavalcev slovenske dramatike ampak brez dvoma največji gledališki dogodek na Gorenjskem.