Projekt je zastavljen podobno kot Orfej pred dvema letoma, čeprav posega na področje, s katerim se na Akademiji za glasbo še niso srečali, saj gre za mešanico različnih glasbenih zvrsti s poudarkom na jazzu, je na včerajšnji predstavitvi povedal dekan akademije Andrej Grafenauer.
Zaradi svoje interdisciplinarnosti so tovrstni projekti po njegovem mnenju izjemno pomembni, njihov namen je tudi pokazati, kaj zmore univerza na umetniškem področju. Z izjemno dirigenta Simona Dvoršaka in treh solistov na kitari, eden od njih bo avtor sam, preostali delež nosijo študenti, ki se na ta način, kot pravi Grafenauer, učijo svojega poslanstva.
Pobudo za izvedbo opere je dal Zdravc Balantič iz kamniškega kulturnega društva Veronikine zgodbe, ki je v Slovenijo že pripeljalo nekaj vidnejših jazzovskih imen. Coryell je po njegovih besedah eden zadnjih živečih legend, njegova želja pa je bila, da bi opero izvedli mladi kot bodoči snovalci podobe kulture.
Opera bo izvedena v koncertni obliki in angleškem jeziku, vendar obogatena z minimalnimi scenografskimi elementi in sodobnim plesom. Študenta Akademije za gledališče, radio, film in televizijo sta zasnovala scenografijo in kostume, ki jih bosta nosila plesalca Milan Tomašik in Lada Petrovski Ternovšek, s te akademije prihaja tudi Aljaž Bastič, ki je prevzel režijo.
Arije in jazzovske vložke bodo spremljale projekcije, ki so jih pripravili študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter Fakultete za računalništvo in informatiko. Študenti likovne akademije so poskrbeli tudi za celostno podobo. Kot vokalni solisti bodo nastopili študenti glasbene akademije ob spremljavi simfoničnega orkestra akademije. V ustvarjalni ekipi je tako okrog 100 študentov.
Opera je eden osrednjih projektov sveta za umetnost na univerzi, ustanovljenega letos z namenom, da bi umetnost znotraj univerze dobila mesto, ki si ga zasluži. Z našim delom bomo dokazali, da tudi pod gverilskimi pogoji lahko nastanejo velike stvari, je poudaril prodekan glasbene akademije Matjaž Drevenšek. Po Cankarjevem domu bodo Vojno in mir izvedli še v Bratislavi, Novi Gorici in Zagrebu.
Coryell, ki je v svoji karieri sodeloval z glasbeniki, kot so Jimi Hendrix, Miles Davis, Wes Montgomery, Charles Mingus, Gary Burton, John McLaughlin, Al di Meola, Paco de Lucia, Carlos Santana in Eric Clapton, je v operi uporabil večinoma motive prvega dela romana. Iz njega je "razbral trenutke in vešče ustvaril večdimenzionalni glasbeni hologram zgodovine, njenih naukov, projeciran na prostor sodobnih vojnih viher in nedoločljivega, nevarnega razmerja vojna:mir", je o delu zapisal Balantič.
STA, 26. 11. 2014
Študenti umetniških smeri pred premiero opere Vojna in mir Larryja Coryella
:
:
STA,
17. 12. 2019
Koreografa Jan Rozman in Rita Gobi na dvojnem plesnem večeru
STA,
21. 12. 2010
Losangeleška operna hiša bo uprizorila mojstrovino Bank Ban
STA,
23. 4. 2024
Objavljen razpis za direktorja Festivala Ljubljana