Objavljamo spremljajoči zapis, ki so ga pripravili v Lutkovnem gledališču Maribor:

Družbena potreba po opravljanju javne službe na področju lutkovnega gledališča je bila v našem lokalnem prostoru izražena pred več kot štiridesetimi leti v obliki ustanovitve javnega zavoda. Nameni in razlogi so bili tedaj najbrž povsem drugačni od teh, ki obiskovalce danes vodijo v naše gledališče. Koliko drugačni? Kako drugačni? Zakaj se spreminjajo? Kakšna so pričakovanja sedanjih obiskovalcev? Kakšna je vloga lutkovnega gledališča v razvoju otrok v današnji družbi?

V Lutkovnem gledališču Maribor program za najmlajše obiskovalce skrbno pripravljamo in se pri tem povezujemo ne le z najboljšimi umetniki, temveč tudi z ustreznimi strokovnjaki s področja pedagogike, psihologije, filozofije in sorodnih ved, ob tem pa nas vedno bolj presenečajo pojavi:
•    Različni definicije in kriteriji vrednotenja pomena umetniškega delovanja za prosocialni in moralni razvoj otrok.
•    Različna pričakovanja, vključno s kriteriji izbire 'prilagojenih' vsebin.
•    Pasivnost sprejemanja umetniških vsebin.
•    Odrekanje umetniške izkušnje mladostnikom.

Zato želimo skozi strokovno razpravo, namenjeno zainteresirani javnosti, pretežno vzgojiteljem (tudi staršem!), predstaviti stališča, jih usklajevati in sprožiti trajni proces vzajemnega učenja skozi izmenjavo ter morebitno iskanje novih oblik sodelovanja.

Začeli bomo na začetku in skušali opredeliti osnovne pojme: 'otrok', 'vzgoja', 'morala/etika', 'razvoj', 'empatija', 'kompetence', 'estetika', 'umetnost', 'gledališče', 'lutkovno gledališče'.

Nekaj obravnavanih vprašanj udeležencev razprave:
•    Ali je otrok v predšolskem obdobju sploh zmožen vstopiti v umetniško izkušnjo?
•    Kakšna je vloga umetniških dejavnosti v kurikulumu?
•    Kako razumeti umetnost in njeno pozitivno vlogo za celovit otrokov razvoj?

Snovalci programa v Lutkovnem gledališču Maribor pa dodajamo svoje dileme:
•    Ali potrebujejo otroci posebej zanje prirejene umetniške vsebine?
•    Kakšna je bistvena razlika med 'vzgojo o umetnosti' in 'vzgojo preko umetnosti'?
•    Kako poenotiti pričakovanja ustvarjalcev in vzgojiteljev (tudi staršev) od izvajanja umetniških praks?

In izhajajoč iz praktičnega primera začenjamo prvo izmed strokovnih razprav, ki jo definiramo kar z njenim primarnim delovnim naslovom Za koga?

***
V razpravi sodelujejo naslednji strokovnjaki in ustvarjalci:

•    Doc. dr. Lia Katarina Kompan Erzar
Docentka  za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in strokovna sodelavka Študijsko-raziskovalnega centra za družino. Na področju socialnega varstva je samostojna svetovalka, supervizorka z licenco ter članica Sekcije supervizorjev pri Socialni zbornici Slovenije. Je sodelavka programa Terapevtska pomoč pri čustvenem, fizičnem in spolnem nasilju, ki ga sofinancira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Predava, vodi delavnice ter izvaja supervizije in izobraževanja za različne socialno-varstvene in izobraževalne ustanove. Raziskuje in objavlja s področja odnosov, dela z ljudmi, družine in navezanosti. S predstavitvami je aktivno sodelovala na mednarodnih konferencah v New Orleansu, Montrealu, Glasgowu, Berlinu, Atenah, Baltimoru in Portorožu. Ustanovila je Skupino za mlade mamice, ki jo s sodelavkami vodi od leta 2008. Zelo odmevne so tudi njene knjižne objave, v katerih je predstavila moderno vzajemno čustveno razumevanje odnosov in nevrobiološke vidike čustvovanja: Odkritje odnosa, Skrita moč družine, Ljubezen umije spomin, Med dvema ognjema in Teorija navezanosti. Področja raziskovanja: teorija navezanosti, nevropsihologija,  spremembe v terapevtskem procesu, starševstvo, razvojni ciklusi družine.

•    Red. prof. dr. Robi Kroflič
Strokovnjak na področju teorije vzgoje in kurikularnih teorij. Zaposlen je na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Osnovna področja njegovega raziskovanja so: teorija avtoritete in pedagoškega erosa, moralna vzgoja, kurikularne teorije, procesno-razvojna strategija načrtovanja in načrtovanje vzgojnega koncepta vrtca oziroma šole. Doslej je objavil okrog 150 strokovnih in znanstvenih člankov in šest monografij. Svoje znanstveno in strokovno delo je predstavil na domačih in mednarodnih znanstvenih posvetih, med njimi plenarni predavanji na šesti konferenci CICE, Children’s Identity and Citizenship in Europe (2005) ter na Week of Europe (2007). Trenutno je aktiven v mednarodnih projektih European Multiple Choice Identity (nosilec Hanze University Groningen) in CICE, European Master Degree Citizenship Education in Europe (nosilec London Metropolitan University). Je predsednik Slovenskega društva pedagogov in član uredniškega odbora revije Sodobna pedagogika.

•    Doc. dr. Marjan Šimenc
Doktor filozofije (z nalogo Pragmatični zasuk v sodobni filozofiji in vprašanje subjekta). Poučuje didaktiko filozofije na Filozofski fakulteti in sociologijo vzgoje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Je soavtor maturitetnega kataloga in učnega načrta za predmet Filozofija ter učnega načrta Filozofija za otroke. Bil je član Strokovnega sveta za splošno izobraževanje in Državne komisije za splošno maturo. Je odgovorni urednik revije za učitelje filozofije FNM in zbirke Kratka ter član uredništva revij Vzgoja in izobraževanje in Šolsko polje ter knjižne zbirke Temeljna dela. Na Pedagoškem inštitutu je član centra za filozofijo vzgoje. V letih 1996-2000 in 2006-2011 je bil nacionalni koordinator mednarodne raziskave državljanske vzgoje (IEA). 

•    Doc. Jelena Sitar Cvetko
Dramaturginja, lutkovna režiserka, pedagoginja in publicistka. Režira v poklicnih in neinstitucionalnih gledališčih po Sloveniji. Njene predstave se uvrščajo na pomembne mednarodne lutkovne festivale in so večkrat nagrajene. Piše strokovna, znanstvena in leposlovna besedila. Je docentka za gledališče in lutkarstvo na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, predavateljica predmetov Gledališče in lutke v razredu, Lutkarstvo, Lutke drama, medij in Osnove gledališke pedagogike na oddelkih Razredni pouk in Predšolska vzgoja.

•    Mag. Elena Volpi
Po diplomi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani se je odločila za umetniški študij in leta 2010 magistrirala na DAMU, gledališki akademiji v Pragi, na Katedri za alternativno in lutkovno gledališče, smer odrska igra in animacija. Svojo ustvarjalnost izraža znotraj gledališko-odrskih izvedb ter v sodobnem plesu in filmu. Sodelovala je v mnogih performansih in predstavah. Njene dosedanje vloge izkazujejo prefinjen, humoren in igriv odnos do uprizoritvene umetnosti. V obdobju 2004-2006 je bila redna članica ansambla Šentjakobskega gledališča v Ljubljani. Od leta 2010 je kot igralka zaposlena v Lutkovnem gledališču Maribor. Je ustanovna članica glasbene skupine Jelení Loje in neodvisne gledališke skupine Športniki ter študentka doktorskega študija (DAMU) z izbrano temo Lutkovno gledališče za otroke in avtorica izjave: »Gledališče je ritual za vzgojo lepega.«

•    Mag. Emica Antončič
Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti ter primerjalne književnosti in literarne teorije na temo slovenskega modernističnega romana na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlila kot lektorica v Drami SNG Maribor. V tem obdobju je tudi poučevala odrski govor, bila lektorica nekaj celovečernih filmov in urejala gledališki list mariborske Drame. Leta 1998 je na FF v Ljubljani magistrirala iz zgodovine novejše slovenske književnosti z nalogo Anton Podbevšek in njegova vloga v razvoju slovenske moderne književnosti. Za zbornik Antona Podbevška 100 nadnaravnih let je prispevala članek z naslovom Anton Podbevšek in vprašanje o koncu poezije. Na področju literarne vede se je podrobneje ukvarjala tudi z Bevkovo prozo in avantgardo (članek Titanski lirski subjekt, avantgarda in starostne pesmi). Na jezikovnem področju se je ukvarjala z zborno izreko. Leta 1991 je postala članica uredništva kulturne revije Dialogi, 1994 pa glavna in odgovorna urednica revije. Kot glavna urednica v uvodniku Dialogov razpravlja o aktualnih kulturnih in družbenih vprašanjih. Od jeseni 1993 vodi svojo založbo Aristej, pri kateri od leta 1998 izhajajo Dialogi. Založba se je uveljavila kot pomembna založna hiša v vzhodni Sloveniji. Posveča se predvsem izdajanju mladinske literature in šolskih učbenikov.
Aktivna je na kulturnem in literarnem področju, več let je programska sodelavka prireditve Slovenski dnevi knjige v Mariboru.