Kot je na današnji novinarski konferenci povedal režiser, so ustvarjalci predstave pri uprizoritvi Cocteaujeve igre iz leta 1938 sledili avtorjevi misli, kot jo je nekoč zapisal: "Ne vem še, ali je to drama ali vodvil, zagotovo je mojstrovina."

Na predstavo tako lahko gledamo kot na igro o resnih problemih, ki so uokvirjeni v lahkoten vodvilski stil. "Pa saj je življenje pravzaprav tudi takšno," je povedal Jelen in dodal: "Oče ima isto ljubico kot sin, mama je posesivna, si želi sina zase in ne želi, da se poroči 's to packo', teta, ki že vrsto let živi v tej družini, se počuti kot služkinja in je zaljubljena v sestrinega moža. Ti zapleti so lahko povsem komični, a hkrati zelo resni."

Oče in mama sta zakonca srednjih letih Georges in Yvonne, njun odrasli sin, ki še vedno živi z njima ter Yvonnino sestro Leonie, pa je Michel. Georges in Leonie sta bila nekoč par, odnos med Yvonne in Michelom meji na incest, Georges pa skrivaj ljubimka z mlado Madeleine, ki ji laže, da je vdovec brez družine. Za glavni zaplet zgodbe poskrbi Michel, ko želi družini Madeleine predstaviti kot ljubezen svojega življenja.

V drugi slovenski uprizoritvi Strašnih staršev na odru MGL - prva je bila v režiji Jožeta Tirana leta 1964 - bodo nastopili Boris Kerč (Georges), Judita Zidar (Yvonne), Karin Komljanec (Leonie), Ajda Smrekar (Madeleine) in Jernej Gašperin (Michel), ki mu je, kot je povedal, "užitek igrati nekoga, ki je razvajen".

Jean Cocteau (1889-1963), ki je zaznamoval tudi filmsko in likovno umetnost, si je po besedah dramaturginje Petre Pogorevc prizadeval kombinirati "navidez nezdružljivo" - resno vsebino z lahkotnostjo forme. Vodvil je opisala kot lahkotno komedijo zapleta brez intelektualnih pretenzij.

Prav zato je igra ob prvi uprizoritvi leta 1938 v pariškem Theatru des Ambassadeurs izzvala škandal. Zaradi njene domnevne amoralnosti so jo napadli mnogi kritiki ter dosegli celo začasen umik z odra. Čez nekaj tednov so jo preselili v gledališče Theatre des Bouffes-Parisiens, kjer je postala uspešnica in do izbruha druge svetovne vojne doživela okoli 300 ponovitev.

Cocteau je bil "ekscentrik, posebnež, danes bi mu kdo očital, da je norec," je izpostavil režiser in poudaril, da je njegovo razvpito delo še danes aktualno, saj se medčloveški odnosi niso dosti spremenili, morda so postali le še bolj zapleteni in sofisticirani. S predstavo so skušali pokazati, "da so otroci danes lahko zaradi strašnih staršev veliko bolj poškodovani, kot se nam zdi". To, da je usoda mladih vse preveč v rokah starejših, je pri predstavi pritegnilo tudi direktorico in umetniško vodjo MGL Barbaro Hieng Samobor.

Absurdno komedijo je na novo prevedla Eva Mahkovic, besedilo pa je lektorirala Maja Cerar, ki je poudarila, da govorna podoba predstave temelji na zbornem jeziku, pokrajšanih nedoločnikih in namenilnikih. "S tem smo lažje dosegli nenavaden, morda celo neorganski, tudi afektiran način izražanja, govora, ki prispeva k nekakšni čudnosti protagonistov igre, kar je bilo ves čas v sozvočju z žanrom in konceptom celotne uprizoritve," je dodala.

Asistentka lektorice je Alja Cerar Mihajlović, scenografka je Barbara Stupica, kostumografka Belinda Radulović, oblikovalec svetlobe Boštjan Kos, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina.