Festival je eden pomembnejših v svetu odrske umetnosti. Od leta 1981 ga prirejajo na dve do tri leta, vsakič drugje in z različnimi vodji. Letošnja 12. izdaja je v Evropski prestolnici kulture - Ruhr 2010.
V porurskih mestih Essen in Mülheim bodo v 18 dneh na 18 prizoriščih ponudili 32 uprizoritev oziroma 121 predstav. Kar 11 uprizoritev bo imelo na festivalu svetovno premiero. Med 385 mednarodnimi umetniki je večina udeležencev v Nemčiji še neznana, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Voditeljica festivala Frie Leysen ima za svojo odločitev, da festival, ki je pravzaprav posvečen sodobnemu dramskemu gledališču, odpre z operno predstavo, sprejemljivo razlago, ko pravi, da je "opera celostna umetnina par excellence".
Montezuma Carla Heinricha Grauna pripoveduje zgodbo o osvojitvi Mehike in dogajanje zgosti v en sam dan. Zgodovinski dogodki, ki so se zgodili 235 let poprej, so našli mesto v francoskem libretu pruskega kralja Fridrika Velikega na temo smrti zadnjega azteškega vladarja. Libreto je v italijanščino prelil dvorni pesnik Tagliazucchi.
V italijanizirani uglasbitvi dvornega skladatelja Carla Heinricha Grauna so s premiero Montezume leta 1755 odprli Berlinsko državno opero (Berliner Staatsoper unter den Linden).
Natančno 200 let po tistem, ko se je Latinska Amerika osvobodila izpod španskih kolonialnih oblastnikov in postala neodvisna, je v Mülheimu mehiški režiser Claudio Valdes Kuri ob sodobnem branju zdaj postavil na oder to zgodovinsko snov in jo povezal z aktualnimi problemi moderne Mehike.
V novi uprizoritvi Montezume zavestno niso angažirali zvezdnikov, temveč mednarodno skupino mladih pevcev. Režiser Kuri je namreč vztrajal pri izjemno dolgih vajah in tako je z ansamblom delo naštudiral v treh mesecih. Oder mülheimske Stadthalle je Herman Sorgeloos opremil s skromno sceno, na kateri je široka stopniščna struktura iz posameznih segmentov, ki jih sproti sestavljajo kar pevci sami.
Orkestrski del je prispeval ženevski ansambel Concerto Elyma pod vodstvom argentinskega strokovnjaka za staro glasbo Gabriela Garrida. Kurijeva režija je na več kot razviden način, mestoma v grobem odrskem jeziku, izrisovala vzporednice s stvarnostjo današnje Mehike in z njeno identiteto, razpeto med vzvišenim poreklom in kolonialno okupacijo.