Predstava je dvojezična, kar gledalce prestavi na slovensko-italijansko mejo, ki je v Trstu kot v Slovenskem primorju še vedno prisotna. Obenem predstava govori o brezčasni problematiki mej, ki je še posebej aktualna danes, ko po režiserkinih besedah "na mejah zavračamo ljudi, jih iz ene države pošiljamo v druge, begunci pa ostanejo nekje na sredi svojih poti, ker jih nihče ne vzame nazaj ali spusti naprej". To situacijo pooseblja protagonist predstave, ki čaka med dvema mostovoma, ker ga nobena država ne spusti k sebi, je pojasnila Neda R. Bric.
Igra tako govori o posamezniku, hkrati pa tudi o birokraciji. Ta se po režiserkinem mnenju "iz dneva v dan razrašča podobno, kot se je pred skoraj 100 leti, ko je bila napisana, ter podobno, kot se razraščajo ideologije, kot sta nacizem in fašizem, za katere smo mislili, da jih ne bomo več videli".
V predstavi igrajo Daniel Dan Malalan, Vladimir Jurc, Nikla Petruška Panizon, Luka Cimprič, Alessandro Mizzi, Maja Blagovič, Laura Bussani, Romeo Grebenšek, Primož Forte in Tina Gunzek.
Igralska zasedba predstave, ki je nastala v sodelovanju z zadrugo Bonawentura-Gledališča Miela, je dvojezična, kar pomeni, da so tudi vaje potekale v obeh jezikih. Režiserki, ki kot Primorka tudi sama zna italijansko, je pri delu pomagala zamejska Slovenka Jasmin Kovic.
Za prevod sta poskrbela Bruno Hartman in Giulia Ghiretti v sodelovanju s Stefanom Dongettijem, ki je z Nedo R. Bric tudi avtor besedil songov. Priredbo izvirnika je podpisala Žanina Mirčevska, dramaturško priredbo pa režiserka Neda R. Bric. Kostume in sceno so ustvarili Bjanka Adžič Ursulov, Tine Tribušon in Andrej Hajdinjak, glasbo je napisal Aleksander Ipavec.
Protagonist igre je izgnanec Ferdinand Havliček, ki se znajde na mejnem prehodu med dvema državama. Zaradi obmejnih formalnosti zanj ni prehoda ne na eni ne na drugi strani. Čeprav je situacija popolnoma absurdna in se oba obmejna organa najbrž zavedata, da človek ne more živeti na tem mostu, se vsak otepa svoje odgovornosti, češ da samo izpolnjuje zakon in navodila.
Pisatelj in dramaturg iz obdobja avstroogrskega cesarstva Ödön von Horvath je bil sin madžarskega diplomata. Rodil se je leta 1901 na Reki, študiral je v Budimpešti, nato pa se je najprej v Bratislavo, zatem pa še na Dunaj, v München in Berlin. V nemškem okolju je doživel svoje največje uspehe, a se je zaradi napredujoče nacistične ideologije moral zateči najprej v Švico, nato pa v Pariz, kjer je tudi umrl.
Komedija oz. dvodelna farsa, kot jo je avtor sam poimenoval, je nastala po njegovi resnični zgodbi. Ko je bil označen kot nezaželena oseba zaradi protinacistične drže, je moral najprej obnoviti potrdilo o madžarskem državljanstvu, kar se je izkazalo kot precej zapleteno.
Predstavo bo pospremil razstavni program. Dan pred premiero bo umetniški kolektiv Assopuntoniente Collanteartistico predstavil projekt fotografa Maria Traveja European Night, ki je nastal med priseljenci na balkanski poti od Grčije do slovenske in hrvaške meje. V vhodni avli SSG pa se obeta tudi t.i. live painting performans tržaškega slikarja Gabrieleja Bonata, so sporočili iz SSG.