Čander je spomnil, da je Šeligov nacionalni program za kulturo še danes najbolj relevanten dokument na tem področju, na umetniškem polju pa je bil po Čandrovih besedah znan po magnetičnosti in občutku za žensko dušo, v katero se je znal vživeti. Kot je dejal režiser Dušan Jovanović, je bil Šeligo čarovnik, ki ni čaral le v literaturi, ampak je začaral vse, moške, ženske in njega.
Svojo magijo je črpal iz neopoganstva, ki se je zrcalilo v njegovih delih. Tako čarovnic ni upodobil po ustaljeni predstavi pač pa kot lepe muze, ki se razlikujejo od običajnih žensk. Kot takšno je predstavil tudi Darinko v drami Čarovnica iz Zgornje Davče. V delu je opisal njeno preobrazbo, ki pa ni popolna - v notranjem življenju ostane upornica, navzven pa se potuhne, da preživi in kot taka resignira oz. živi kot hibridno bitje.
Po Jovanovićevih besedah je bila Darinka, ki ni hotela prevzgojitve sistema in je zato doživlja frustracijo, Šeligov avtoportret. Ob tem je Jovanović spomnil, da se je Šeligo v šestem razredu gimnazije izključil iz šole, ker naj bi podpirala buržuazne ideje in se zaposlil v tovarni kot fizični delavec. Pozneje je diplomiral iz psihologije in filozofije, opravil magisterij iz estetike ter se po Jovanovićevih besedah pustil zaplesti v strankarsko politiko. "Tako je postal pol Darinka in pol stranka", je menil.
Akademik Niko Grafenauer je spregovoril o svojem prijateljstvu s kolegom, ki ga je spoznal pri Perspektivah, srečeval pri Novi reviji in ga spremljal vse do smrtne postelje. Kot je poudaril, sta kljub občasnim sporom in medsebojnim kritikam ohranjala in utrjevala svoje prijateljstvo. Šeligo je bil po Grafenauerjevih besedah "avtentičen Slovenec in verodostojen Evropejec, ki se ni hotel spremeniti v Balkanca".
O svojih spominih na Šeliga je spregovorila tudi Milena Zupančič, ki je poudarila, da ji je je podaril dve najlepši vlogi - Lenko (Svatba 1980) in Ano (1984). Obe sta jo poučili o neizmerni razsežnosti ženske narave.
Šeligov sin Aleš je predstavil poslanstvo fundacije Rudija Šeliga, ki bo delovala na področju kulture in umetnosti. Odzivala se bo na družbene dogodke in spodbujala h kulturni zavesti kot nosilki kritičnega mišljenja in samorazmisleka. Med temeljnimi nalogami bo skrb za Šeligovo zapuščino, vzpostavili pa bodo tudi sodelovanje s slovenskimi izseljenci po svetu.