Spletni gledališki letopis: uporabnost, preglednost, strukturiranost podatkov, funkcionalnost iskalnika in opcije, ki jih ponuja.
Anja Rošker, dramaturija in scenske umetnosti, 1. letnik.
Gledališki letopis se mi zdi uporaben za pridobitev osnovnih podatkov o neki predstavi – če delam kakšno raziskavo, vedno malo pobrskam po njem, da dobim približen občutek o virih, ki so na voljo. Iskalnik je učinkovit in podatki so dokaj pregledno razporejeni. Vendar se mi zdi, da podatkov ni dovolj - če je predstava manj odmevna, se težko da kaj dobit. Ker nisem ravno ljubiteljica teh internetnih portalov, se ponavadi raje odpravim v arhiv. Vendar je gledališki letopis vsekakor uporaben pri študiju, saj pregledno nudi osnovne podatke o večini predstav in je zmeraj prvi korak pri zbiranju gradiva.
Kristina Mihelj, dramaturija in scenske umetnosti, 1. letnik.
Spletni gledališki letopis se mi zdi priročen in pregleden. Njegova prednost je v tem, da omogoča hiter dostop do podatkov, ki jih iščeš. Opcije iskanja so premišljeno izbrane in primerne. Zato je splošno uporaben in primeren tudi kot orodje pri študiju. Vseeno pa nekatere stvari raje preverim še v pisni izdaji letopisa, zaradi svaril starejših kolegov, da spletni letopis ni vedno povsem zanesljiv.
Ana Obreza, dramaturija in scenske umetnosti, 1. letnik.
Spletni gledališki letopis zna biti nadvse uporabno orodje za hitre poizvedbe o preteklih gledaliških dogodkih. Njegova veža, geslo in rep so simpatična in predvsem logična rešitev za ureditev prispevkov, objavljenih na portalu. Opcije, ki ji ponuja iskalnik podatkov, so dovolj široko zastavljene, da si z njim gotovo lahko pomagaš. Iskalnik do podatkov pride hitro, je pa res, da ti večkrat niso popolni. Spletni gledališki letopis se mi zdi kot orodje pri študiju uporabno predvsem kot prva informacija, pomaga usmerjati pot raziskovanja (npr. če so poleg osnovnih podatkov o predstavi (v rubriki rep) navedene tudi kritike, objavljene v takratnem časopisju).
Lena Gregorčič, dramaturgija in scenske umetnosti, 1.letnik.
Prednost je definitivno v tem, ker je »spletni«; tukaj in zdaj so vsi podatki pri roki. Všeč mi je sistem, po katerem se prikopljemo do želenih podatkov (iskanje po sezonah, uprizoritvah in osebah). Do sedaj imam same pohvale, karkoli sem iskala sem tudi dobila. Letos se s spletnim gledališkim letopisom ukvarjam več kot pretekla leta in največjo prednost vidim v tem, ker lahko do podatkov dostopam neomejeno in kadarkoli. Pri študiju seveda koristi, saj si je študij dramaturgije težko predstavljati brez takih osnovnih orodij. Statistika (zakaj tako malo/veliko uprizoritev, obiska,…) je prva ideja o predstavi, sploh ko raziskujemo pretekle uprizoritve, najprej preverim v spletnem gledališkem letopisu.