V Novem Sadu je uprizoritev Ko sem bil mrtev v režiji Diega de Bree 28. marca gostilo tamkajšnje madžarsko gledališče Újvidéki Színház/Novosadsko pozorište, ki se bo maja predstavilo slovenskemu občinstvu na velikem odru SNG Drama s plesno predstavo Sen kresne noči Williama Shakespearja v režiji Zoltána Puskasa. Posebnost Novosadskega pozorišta je, da vse predstave igrajo v madžarskem jeziku s simultanim prevodom v srbščino. Uprizoritev Sen kresne noči pa tako rekoč poseže po »univerzalni« govorici plesa, giba in glasbe; je namreč izrazito dinamična, temperamentna in podprta z estetiko tanga – pa brez besed.
Dan pozneje je uprizoritev Platonov v režiji Vita Tauferja gostovala v Srpskem narodnem pozorištu v Novem Sadu, gostovanje pa so umestili v niz dogodkov ob njihovem praznovanju 150-letnice gledališča. Srpsko narodno pozorište Novi Sad bo naslednjo sezono gostovalo v Drami z uprizoritvijo Barčica za punčke Milene Marković v režiji Ane Tomović.
Po uspešnem gostovanju v Novem Sadu sta uprizoritvi nadaljevali pot v Jugoslovensko dramsko pozorište v Beograd. Tudi tamkajšnje občinstvo je več kot navdušila uprizoritev Ko sem bil mrtev, ki so jo odigrali 30. marca na odru Bojana Stupice, naslednji dan pa so na velikem odru Ljube Tadića odigrali še Platonova. Z gostovanjem v Beogradu se je nadaljevalo večletno uspešno sodelovanje med JDP Beograd in SNG Drama Ljubljana.
SNG Drama Ljubljana v prihodnjih mesecih nadaljuje gostovanja v tujini: maja se bo uprizoritev Platonov v Rusiji udeležila 12. Mednarodnega gledališkega festivala Pomlad v Melihovem (v Državnem literarno-spominskem muzeju Antona Pavloviča Čehova), uprizoritev Ko sem bil mrtev pa se bo junija predstavila v Romuniji na Mednarodnem gledališkem festivalu v Sibiuu (Sibiu International Theatre Festival), tretjem največjem na svetu.
Iz kritik:
Platonov
/…/ Vsi igralci so bili popolni – vsak v svoji vlogi –, kritični do svojih likov in natančni v stilu in žanru. Da ne govorimo o odrskem govoru, o veščini upravljanja z besedami in stavki, o veščini in lahkotnosti plasiranja iskrenih, a močnih čustev in strastnih akcij. In da ne pozabimo na disciplino in skrbnost, ki ju je igralska zasedba kazala v prav vsakem mizanscenskem koraku, pri tem pa moramo opozoriti še na temeljito in močno navdihnjenost, posvečenost igri in globoko razumevanje problemov, o katerih igra govori. /…/ Skratka – gledali smo pravo, veliko gledališče! Vsa čast! Čestitam!
Ko sem bil mrtev
Novosadsko občinstvo je lahko le uživalo ob spremljanju štirih magistralnih igralcev v burleski Ko sem bil mrtev. Predstava, nad vsemi pričakovanji, je pustila izjemen vtis, po zaslugi Alojza Sveteta, Janeza Škofa, Jerneja Šugmana in Borisa Mihalja, ki so tako moške kot tudi ženske like odigrali v furioznem ritmu burleske, polne duhovitosti, a tudi ironije.