Na pogovoru, ki ga je vodila kritičarka in novinarka Nastja Virk, so sodelovali nekdanji dolgoletni vodstveni tandem gledališča, direktor SMG Tibor Mihelič Syed in umetniški vodja gledališča Goran Injac, hišna dramaturginja Urška Brodar ter člani oblikovalskega kolektiva Grupa Ee, Mina Fina, Damjan Ilić in Ivian Kan Mujezinović, ki v zadnjem desetletju skrbijo za oblikovalsko podobo gledališča.
Sogovorniki so se strinjali, da SMG že več desetletij presega okvirje tako slovenskega kot mladinskega in je tudi več kot zgolj gledališče, zaznamuje pa ga prav njemu lastna umetniška in do aktualnih družbenih problemov kritična usmeritev.
Mihelič Syed je povedal, da je bilo zanj leta 2015, ko je prevzel vodenje SMG, ključno vprašanje, komu in čemu ustanova v resnici služi. Poskušal je zavrniti logiko ugajanja, upravljanja in pričakovanj ter vztrajal pri tem, da mora biti gledališče kot javna ustanova prostor konflikta in tveganja.
Injac, ki je na povabilo v SMG prišel s Poljske, je menil, da je prav nekoliko periferna pozicija SMG temu gledališču omogočila in dovoljevala prostor za eksperiment in raziskovanje, s tem pa tudi vzpostavitev dialoga ter odprtost za javno razpravo. Kot je še menil, bi morale biti ideje, ki so kapital umetnosti, na prvem mestu tudi pri posameznih kulturnih ustanovah.
SMG zanj tudi ni zgolj gledališče, kjer bi bila v ospredju zgolj posamezna predstavo, ampak gre za širši družbeni perfomans, ki se začne šele, ko se predstava konča.
Kot je še opozoril Inajc, je največja nevarnost za gledališko ustvarjanje brutalna komercializacija, ki na prvo mesto namesto umetnosti postavlja dobiček, s tem pa se tudi uničuje možnost za kakršnokoli subverzivnost in eksperimentiranje.
Na vprašanje, kako je z ženskim polom gledališkega ustvarjanja in prisotnostjo feminističnih tem v gledališču, je Brodar ocenila, da glede tega še dolgo ne bomo na zeleni veji, sicer pa SMG je in bo tudi v prihodnosti vabil mlade ustvarjalce v hišo, jih podpiral, kot tudi podpiral koprodukcije z nevladnimi organizacijami.
Člani oblikovalskega kolektiva Grupa Ee so glede oblikovanja povedali, da so se zavestno odločili, da ikonična podoba gledališča, ptica na dlani, ki jo je zasnoval oblikovalec Matjaž Vipotnik, ostane nedotaknjena in da oblikovanje gradijo prav okrog ptice. Vlogo oblikovalca pri taki ustanovi, kot je SMG, vidijo v tem, da ustanovi da vizualni glas ustanove, ji naredi orodje, s katerim lahko ustanova govori navzven.
Pred pogovorom so danes v Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju odprli tudi razstavo ob 70-letnici SMG, ki popelje v ustvarjalni svet SMG. Razstava ne ponuja zgolj vpogleda v arhiv gledališča, temveč poskuša vzpostaviti vizualni most med zgodovino in prihodnostjo.
Avtorica razstave je dramaturginja Brodar, je pa razstava, ki bo na ogled do 27. marca, nastala v sodelovanju z oblikovalskim kolektivom Grupa Ee.
Slovensko mladinsko gledališče je bilo ustanovljeno leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji, pozneje pa se je preoblikovalo v odmevno eksperimentalno gledališče, ki se je uveljavilo tako doma kot v tujini.