Po oceni Kosijeve je drama Muhe, ki jo je Sartre napisal med drugo svetovno vojno v času okupirane Francije, zahteven gledališki projekt, saj je angažiran skoraj ves celjski igralski ansambel.
Po besedah Kosijeve je predstava izredno ostra in dinamična, Sartre pa je besedilo zaradi takratnih vojnih razmer povezal z mitom o Orestu in Elektri.
Režiser Pipan, ki je tudi avtor priredbe in dramaturg, je pojasnil, da je bil Sartrov namen napisati angažirano gledališko igro, ki bi Francozom spregovorila o njihovi aktualni situaciji ter jih pozvala k dejanjem. Sartrova ocena je namreč bila, da so Francozi kapitulirali ne samo v vojaškem smislu, pač pa tudi v duhovnem, da so pokleknili in zapadli v latergijo.
Po Pipanovih besedah Francozi, ki so si dramo ogledali leta 1943 v Parizu, niso razumeli njenih osnovnih smernic. Muhe so namreč doživeli kot obnovo antične zgodbe. Edino pozitivno kritiko za dramo je napisal nemški kritik v nemškem časopisu, ki je izhajal v Parizu. Ta je ocenil, "da so Muhe dobra drama, ki je nekoliko proti Nemcem".
Pipan je dramo umestil na različna prizorišča današnje Slovenije, ki jih bo bo vsakdo prepoznal in to je tudi ključ za razumevanje igre.
Zgodba Muh sledi dogajanju, ko se Orest vrne v rodni Argos. Mesto, ki se duši v smeteh in smradu zaradi zločinov preteklosti, nadlegujejo gnusne mesarske muhe, simbol erinij, boginj maščevanja, pa tudi razpadajoče argoške civilizacije. Orest je sin Agamemnona in Klitajmnestre. Materin ljubimec Ajgist je pred 15 leti ubil kralja Agamemnona, zmagovalca trojanske vojne, zasedel prestol, potem pa prebivalcem Argosa vsilil občutek kolektivne krivde za umor.
Elektra podžge brata, da maščuje zločin nad očetom ter ubije mater in njenega ljubimca. Ko Orest ubije Ajgista in svojo mater, spozna neomejeno človekovo svobodo. Orest prevzame posledice svojega zločina in reši Argos muh. Tega ne stori samo zato, da bi rešil argoško ljudstvo preteklosti in moralnega suženjstva, temveč tudi zato, da bi s prostovoljnim dejanjem zadostil svojemu občutku za pravico.
V drami Muhe nastopajo Renato Jenček, Blaž Setnikar, Rastko Krošl, Igor Žužek, Pia Zemljič, Lučka Počkaj, Manca Ogorevc, Barbara Medvešček, Tanja Potočnik, Nina Rakovec, David Čeh, Aljoša Koltak, Branko Završan, Damjan M. Trbovc, Matevž Sluga in Zvone Agrež.
Scenograf pri predstavi je Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, avtorja glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar in Damir Avdić. Lektor je Jože Volk, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak. Dramo je prevedla Draga Ahačič.
STA, 16. 2. 2012
Celjski gledališčniki s premiero Sartrovih Muh
:
:
Povezani dogodki
Jasmina Vodeb/STA,
20. 3. 2013
Svetovni dan lutk s poudarkom na njihovi zgodovini in pomenu za odrasle
STA,
5. 11. 2024
Igralka Katarina Čas v britanski televizijski seriji Wild Cherry
STA,
31. 3. 2020
Nov improviziran gledališki format Videoklic preko spleta