November počasi pelje letni krog h koncu in že po starih verovanjih naznanja premišljujoče obdobje leta, v katerem smo bolj pretočni in odprti za razmisleke o sebi, soljudeh, prostoru in času.

Tako je v večini intoniran tudi program novembrskih radijskih iger na Prvem in Arsu Radia Slovenija. Slušna novembrska pokrajina je razpeta med žanrskimi odtenki drame in satiro, da bi subtilno, a tudi s humorjem nagovorila notranje svetove in spodbudila širše družbene razmisleke poslušalca. Prinaša dva mesečna cikla – na Arsu Cikel radijskih iger Duše Počkaj, s katerim se ob 100-letnici rojstva spominjamo vélike dramske igralke in Cikel živalskih radijskih iger na Prvem kot svojevrstno slušno menažerijo, s katerim praznujemo tudi 40. rojstni dan Mačka Murija. Z igrami se v tem mesecu spominjamo 120-letnice rojstva Srečka Kosovela, 100-letnice smrti Franza Kafke in 60-letnice ustanovitve Otroškega letovišča Pacug. November pa sklepa premiera nove igre na Prvem Soba s posebnim vhodom. Zimski urni čas, na katerega smo pred dnevi naravnali naše kazalce, je torej pravšnji, da ga od časa do časa namenimo tudi slušnim svetovom radijskih iger in si s tem dovolimo odmik od vsakodnevne konkretne predstavnosti.

Ko igralci pojejo

V soboto na Prvem november v terminu kratke radijske igre vpeljuje mesečni niz Igralci pojejo. Veliko slovenskih igralk in igralcev namreč odlično poje. S svojim petjem pa so obogatili tudi precejšnje število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. Prvo soboto je prepevala dramska igralka Janja Majzelj, ki je svojo igralsko pot tlakovala tudi z glasbo.

Leta 2009 je premiero doživel glasbeno gledališki projekt Krizantema na klavirju. Tega je navdihnila istoimenska zbirka šansonov prav tako igalke, pesnice in šansonjerke Svetlane Makarovič. Majzelj se je skupaj z izvrstnimi glasbeniki lotila njenih pesmi, v katerih se odkrito in brez ovinkarjenja razkriva celostno in nazorno življenje z vsemi motivacijami,vzroki in posledicami. Makarovič obravnava predsodke, zablode, razgalja ukoreninjene vzorce in brez moraliziranja vedno stoji na strani nemočnega.

Janja Majzelj je strnila misli o njeni poeziji in šansonih Janku Petrovcu. Ob robu ene od ponovitev predstave Krizantema na klavirju pa je Jure Longyka z mikrofonom ujel tudi Svetlano Makarovič.

Slušna menažerija za nedeljska jutra

V svojevrstno slušno menažerijo je režiser Klemen Markovčič v novembrskih terminih radijske igre za otroke na Prvem združil štiri igre – Maček Muri, Štirje fantje muzikantje, Odločilni dan v mačji zgodovini, Mali bober in odmev – iz sicer širokega tematskega spektra živalskih iger, ki jih hrani arhiv Radia Slovenija. Basni so v svoji osnovi moralke, ki spodbujajo medgeneracijski dialog in temeljne premisleke, tudi tokrat, je pa prav odrešujoče, kakšne modre rešitve nam lahko pokažejo živali, če jih že ljudje ne znajo poiskati sami.

Ta svojevrstni krog začenja Maček Muri Kajetana Koviča, ki je letos upihnil 40 svečk, a še vedno ostaja enako star in prav za vsako od štiridesetih generacij in tistih, ki še prihajajo, je in bo na svoj način zaznamoval njeno otroštvo. Takšne zgodbe, kot je ta, v kateri so se srečali Kovičeva vrhunska poezija, navdihujoča izvirna glasba Jerka Novaka in izvrstna vokalna pripoved Nece Falk, se zgodijo zelo redko. Ko pa se, za vedno ostanejo presežni univerzum zase. In velika hvaležnost je, če je človek deležen takšne umetnine, ki jo lahko v polni meri le občuti, racionalno pa teže pojasni.

Tokrat se nam torej Muri razkriva v svoji igrani slušni premeni iz leta 1982: Režijsko ga je zasnovala Rosanda Sajko, upodobil pa Jože Mraz.

Ko si noč deliš s slavcem

V terminu ponedeljkove radijske igre na Arsu je našla svoje mesto dokumentarna zgodba Potovanje na robu noči avtorjev Mojce Delač, Luke Hvalca in Saške Rakef, ki podpisuje tudi režijo. "Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva." Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in prepletu s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost – v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju, zakaj užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi.

Dokumentarna radijska igra je bila posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju. Nastala je leta 2023 v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Ta neobičajna dokumentarna zgodba, ki je združila moči ustvarjalcev z vseh treh nacionalnih radijskih programov Radia Slovenija, pa je umeščena tudi med finaliste 29. edicije Festivala Phonurgia Nova, ki v Franciji poteka prav meseca novembra. Festival, ustanovljen leta 1986, je sicer najstarejši in najprestižnejši dogodek na področju ustvarjalnega radia, zvočne umetnosti in podkastov v Franciji. Strokovna žirija je tokrat izbirala med 336 prijavljenimi deli iz 27 držav, v petih tekmovalnih kategorijah.

Kaj moraš storiti pred smrtjo?

Prvi novembrski torek na Prvem je v termin radijske igre našla pot igra Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo. Igra po delno avtobiografski zgodbi angleškega scenarista, pesnika in dramatika Toma Daltona Bidwella je zgodba o na smrt bolnem mladem Davidu, ki si za svojo poslednjo željo želi le tisto, česar mu nihče noče uresničiti – spati z žensko in izgubiti nedolžnost, preden se poslovi od tega sveta.

Igra iz leta 2013 režijsko podpisuje Alen Jelen, v vlogi Davida Jernej Gašperin, v vlogi Maggie pa Nina Valič.

Subjektivna merila za določanje stvarnost

Sredina kratka radijska igra na Arsu Grof in vlačuga je priredba znamenitih dramskih dialogov o erotičnem vrtiljaku, ki jih je na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja napisal avstrijski pisatelj Arthur Schnitzler. V tokratni ljubezenski avanturi spoznamo, kako subjektivna so lahko merila za določanje stvarnosti.

Igro iz leta 1991 je zrežiral Igor Likar, v naslovnih vlogah pa nastopata Polde Bibič in Nataša Tič Ralijan.

Kako zveni Duša Počkaj

Termine četrtkove radijske igre na Arsu je novembra zasedel Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob 100-letnici rojstva te izjemne dramske igralke. Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Lendavi. Po maturi se je sprva vpisala na študij arhitekture, po vojni pa je bila ena prvih študentk na Akademiji za igralsko umetnost, današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Od tega sveta se je poslovila 24. junija 1982 med predstavo Gozd po predlogi Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega in režiji Georgija Para. Bila je vodilna karakterna igralka svojega časa in tako izoblikovala plejado značajskih vlog, ob njih pa upodobila tudi niz zapletenih sodobnih ženskih likov. Generacijam je ostala v spominu kot nepozabna Martha v tandemu z Jurijem Součkom kot Georgom v drami Edwarda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf iz leta 1964 v režiji Mileta Koruna, cineastom pa kot Maruša rdečelaska v Plesu v dežju Boštjana Hladnika iz leta 1961, ali še posebej kot izjemna Teta iz prav tako Hladnikovega filma Ubij me nežno iz leta 1979. Za svoje delo je prejela niz nagrad, med katerimi izpostavimo vsaj Zlato areno v Pulju leta 1961 in nagrado Prešernovega sklada leto pozneje. Ob številnih filmskih vlogah in vlogah v TV-dramah je v gledališču ustvarila več kot 100 vlog, na radiu pa več kot 200, od tega večinoma nosilne vloge v dramah in komedijah tujih avtorjev. Zanimivo pa je, da skoraj polovico njenega radijskega opusa predstavljajo radijske igre za otroke, kar kaže na nenavaden fenomen, kako so jo slišali tedanji režiserji. Ko omenjamo radijske igre za otroke, morda velja spomniti še na njen nenavadni izlet v Lutkovno gledališče Ljubljana leta 1974, ko je za danes skoraj pozabljeno nadvse poetično uprizoritev Deklica delfina in lisica zvitorepka po zgodbi Kristine Brenk in režiji Matije Milčinskega oblikovala preudarno in modro Lisico v dialogu z Nadjo Vidmar v vlogi Delfine. Sicer pa nam zgolj prelet slušnih vlog Duše Počkaj izriše relief nadvse razgibane zvočne pokrajine slabo poznanega in še neraziskanega opusa, ki bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo analizo, kot tudi njen nezanemarljivi šansonjerki opus. Režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni cikel sklenil štiri raznolike igre, te pa so imele za svoj temeljni cilj predvsem osvetlitev različnih žanrskih in igralskih nians Duše Počkaj v radijskem mediju.

Ta samosvoj slušni krog začenja komedija Madame Sans Gene po predlogi francoskega dramatika Victoriena Sardoua, znanega predvsem kot obrtno spretnega pisca z nemalo duhovitimi domislicami. Osrednja osebnost nocojšnje igre je perica Catherine Hübscher iz 18. stoletja, v upodobitvi Duše Počkaj, ki po revoluciji postane vojvodinja Danziška. Sicer pa revolucionarji po uspeli francoski revoluciji pozabijo na svoje korenine in se začnejo obnašati kot prejšnji tirani, le Madame Sans Gene ne.

Igro iz leta 1963 je zrežirala Rosanda Sajko.

Jurij Souček poje

Drugo soboto na Prvem prepeva Jurij Souček doajen slovenske radijske igre in Ježkov nagrajenec.

Ko se živali hrabro postavijo po robu nepridipravov

Prvi novembrski teden v nedeljo na Prvem sklepajo Štirje fantje muzikantje, druga igra iz mesečnega Cikla živalskih radijskih iger za otroke. Miroslav Košuta je motivih pravljice bratov Grimm spisal zgodbo o oslu, psu, mačku in petelinu, ki hrabro in domiselno uženejo nepridiprave razbojnike.

Igro iz leta 1969 je zrežiral Jože Vozny, v vlogah osrednjih junakov pa nastopajo Jože Zupan, Aleksander Valič, Duša Počkaj in Jurij Souček.

Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali pa na RTV 365 in RTV Živ Žav.

Spored radijskih iger od 1. do 10. novembra 2024

Ponedeljek, 4. november
Radijska igra 22.05 (Ars) – Mojca Delač, Luka Hvalc, Saška Rakef: Potovanje na robu noči (dokumentarec)

Torek, 5. november
Radijska igra 21.05 (Prvi) – Tom Dalton Bidwell: Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo (drama)

Sreda, 6. november
Kratka radijska igra 13.05 (Ars) – Arthur Schnitzler: Grof in vlačuga (satira)

Četrtek, 7. november – Cikel radijskih iger Duše Počkaj
Radijska igra 22.05 (Ars) – Victorien Sardou, Peter Zobec: Madame Sans Gene (komedija)

Sobota, 9. november
Kratka radijska igra 22.40 (Prvi) – Igralci pojejo – Jurij Souček (glasba)

Nedelja, 10. november – Cikel živalskih radijskih iger za otroke
Radijska igra za otroke 08.05 (Prvi) – Miroslav Košuta: Štirje fantje muzikantje (pravljica 5+)