Klemen Markovčič, Program Ars, 13. 10. 2025

Med Sokratovim zagovorom in starim, ki vedno napravi prav

Tretji oktobrski teden riše sila raznovrsten slušni relief radijskih iger, od dilem o novem rojstvu do spomina na pandemično obdobje z virusom, ki postane subjekt. A vendar se zdi, da ga morda najgloblje intonira prav Platonov Sokratov zagovor.

Foto: Pixabay

Etično poglobljeni razmisleki o demokraciji, svobodi, pa tudi odgovornosti, v mednarodno zaostrenem trenutku namreč odmevajo preveč aktualno. V več kot 2500 letih od nastanka Zagovora bi lahko upravičeno pričakovali, da se je človeštvo skozi čas in različne generacije etično in moralno okrepilo in otesalo, pa vse kaže, da ne. Nasprotno. V trenutnem obdobju se celo zdi, da Združeni narodi kot preudarna in skupnostna varovalka za svetovni mir pri zavratnih in vse bolj brezizhodnih vojnih žariščih v svoji nemoči devalvirajo vsak dan znova. Nedopustna profanacija te institucije pa za nikogar ne more biti dober obet. Sokrat je svoje sogovornike zbral na agori, odprtem prostoru dialoga. Zavedal se je njegove teže, pa tudi tega, da je demokracija morda najvišja oblika samodiscipline za dobro posameznika in skupnosti.

Zagovor tik pred smrtjo prvič

Teden v ponedeljkovem terminu radijske igre na Arsu začenja prvi del diptiha Sokratov zagovor po Platonovih zapisih. Sokrat sam namreč nikoli ni ničesar zapisal, pač pa so njegovi učenci zapisovali besede svojega učitelja. Sokratov zagovor ali Apologija je med vsemi najbolj dramatično delo. Dogaja se tik pred Sokratovo smrtjo. Obtožen je bil, da ne veruje v državne bogove in da zavaja mladino na kriva pota. Njegov zagovor pred porotniki je sicer briljanten in iskren, a neuspešen. Sicer pa razmišljujoči diptih s svojo univerzalno sporočilnostjo preči časovne paralele tega sveta in žal ne izgublja svoje aktualnosti.

Igro iz leta 2007 je zrežiral Zvone Šedlbauer, v vlogi Sokrata nastopa Aleš Valič.

Kolaž petih zgodb in njihovih junakinj

Pet zaporednih torkov v terminu radijske igre na Prvem zaseda premiera serije Prva beseda je mama po dramski predlogi Tjaše Mislej. Radijska uprizoritev je nastala v sodelovanju s Prešernovim gledališčem Kranj. Sicer pa zgodbe iz različnih vizur obravnavajo teme materinstva, družine, starševstva in družinskih odnosov. Sodobna dramska struktura tvori kolaž, omnibus petih družinskih zgodb v pripovedi petih žensk.

Tretja, Liza, je pred kratkim zanosila in si otroka še ne želi. Njen partner in potencialni oče ni tako odločen, vendar se strinja z Lizo, da opravi splav. V svoji neodločnosti njuno skrivnost zaupa svoji sestri, ta pa v navdušenju organizira bučen in navijaški obisk njunih staršev v želji, da bi se jeziček na tehtnici vendarle prevesil na stran rojstva težko pričakovanega vnuka in nečaka.

Režijo serije podpisuje Špela Kravogel, dramaturgijo Vilma Štritof, tonsko podobo Sonja Strenar, glasbeno Darja Hlavka Godina, jezikovno pa Maja Cerar. V vlogi Lize, naslovne junakinje tretjega dela, nastopa Tina Resman Lasan.

Zagovor tik pred smrtjo drugič

Po ponedeljkovem prvem delu v četrtkovem terminu radijske igre na Arsu sledi še drugi del Platonovega diptiha Sokratov zagovor. Univerzalna sporočilnost te tragedije preči časovne paralele našega sveta in žal ne izgublja svoje aktualnosti. Zdi se, da so takšni in drugačni sokrati sopotniki različnih obdobij in družbenih ureditev danes še toliko bolj.

Ko virus postane subjekt

V sobotni slušni miniaturi na Arsu Kovid po predlogi Marija Čuka se prepleteta stvarnost nekega para v obdobju epidemije in imaginacija kot svojevrstno nasprotje epidemičnemu vsakdanu. V teh delih namreč virus postane subjekt, lastna entiteta, kar od njega zahteva avtorefleksijo in prevzem posledic za svoja dejanja. S tem preobratom pa ravno virus človeka sooči z njim samim, njegovimi ravnanji in dediščino enega najbolj zavratnih obdobij sodobnega človeštva.

Režiser Klemen Markovčič je igro leta 2025 namenoma geografsko in kakor koli posplošil, like pa sta ustvarila le dva igralca, Nina Valič in Matija Vastl, da bi imaginarni, a hkrati daleč najbolj stvarni deli igre hote delovali kot "igra v igri". S tem je bil ustvarjen sprotni komentar, ki še globlje podčrta razmisleke o eni gotovo zahtevnejših preizkušenj sodobne civilizacije pandemičnih razsežnosti. Igra je nastala v sklopu projekta Radia Slovenija Pet let pozneje.

Erotični vrtiljak za sobotni večer

Kratka radijska igra na Prvem Grof in vlačuga pa je priredba znamenitih dramskih dialogov o erotičnem vrtiljaku, ki jih je na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja napisal avstrijski pisatelj Arthur Schnitzler. V tokratni ljubezenski avanturi spoznamo, kako subjektivna so lahko merila za določanje stvarnosti.

Igro je leta 1991 zrežiral Igor Likar, v vlogi naslovnih junakov pa nastopata Polde Bibič in Nataša Tič Ralijan.

Ko stari zmerom napravi prav

Teden v nedeljo, kot vedno, sklepa radijska igra za otroke na Prvem. V letošnjem aprilu, natančneje 2. aprila, smo zaznamovali 220. obletnico rojstva danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, okrogla pa je bila letošnjega 4. avgusta tudi njegova obletnica slovesa od tega sveta, in sicer 150. Sin čevljarja, rojen leta 1805 v Odenseju, je imel revno otroštvo in neredno šolanje. V Kraljevem gledališču se je učil za pevca, direktor pa mu je omogočil šolanje in študij na univerzi.

Ob okroglih obletnicah tega velikega pravljičarja je režiser Klemen Markovčič za oktobrska nedeljska jutra zasnoval Cikel radijskih iger za otroke Hansa Christiana AndersenaPalčica, Cvetlice male Ide, Kakor napravi stari, je zmerom prav, Leteči kovček –, ki so nastale po njegovih pravljičnih in samosvojih predlogah. Te se z današnje perspektive morda zdijo nekoliko ostre in skandinavsko hladne, a v svojem bistvu ostajajo univerzalne, za takšne pa jih je potrdil tudi čas.

Krožno slušno pot nadaljuje zgodba Kakor napravi stari, je zmerom prav. Gre za eno bolj zabavnih in hudomušnih Hansovih pripovedi o tem, kako se ne trguje.

Igro iz leta 1978 je zrežiral Dušan Mauser, v naslovni vlogi je Jurij Souček, v vlogi njegove preudarne žene pa Duša Počkaj.

Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali na RTV 365 in RTV Živ Žav.

 

Spored radijskih iger od 13. do 19. oktobra 2025

Ponedeljek, 13. oktober

Radijska igra 22.05 (Ars) – Platon, Zvone Šedlbauer: Sokratov zagovor – 1. del (drama)

Torek, 14. oktober – premiera serije v petih delih

Radijska igra 21.05 (Prvi) – Tjaša Mislej: Prva beseda je mama – 3. del: Liza (serija/drama)

Četrtek, 16. oktober

Radijska igra 22.05 (Ars) – Platon, Zvone Šedlbauer: Sokratov zagovor – 2. del (drama)

Sobota, 17. oktober

Kratka radijska igra 19.30 (Ars) – Marij Čuk: Kovid (satira)
Kratka radijska igra 22.40 (Prvi) – Arthur Schnitzler: Grof in vlačuga (erotika)

Nedelja, 18. oktober – Cikel radijskih iger za otroke Hansa Christiana Andersena

Radijska igra za otroke 8.05 (Prvi) – H. Ch. Andersen, Tanja Viher: Kakor napravi stari, je zmerom prav (pravljica 7+)

Program Ars, Radio Slovenija