Po režiserjevih besedah Bernhard v besedilu "spet variira svoj pesimističen pogled na svet, le da je tokrat zabavnejši in jedkejši. Njegov oster humor je skupek humorja in sovraštva, s katerima napada pomanjkljivosti nas vseh". V gledališču so zapisali, da besedilo v komornem duhu postavlja v ospredje dialoge in monologe dveh protagonistov ter nianse njunih odnosov. Zgodba se dogaja v dunajskem stanovanju, ki je polno spominov. Brata Karl in Robert se pogovarjata na obrednem, tedenskem srečanju.

Upokojena gospoda se obiskujeta ob torkih in četrtkih, čeprav so jima ti obiski nadležni. Osrednja tema srečanj je vedno pokojna žena Karla, ki je v oporoki zapustila vikendico Robertu. Govori se o preteklosti, o poklicnih in življenjskih uspehih, predvsem pa o neuspehih, z grenkobo in z nasmehom, za katerima se skriva osamljenost protagonistov, ki stalnim konfliktom navkljub ne moreta drug brez drugega.

"Umetnik Robert, igralec, se je odlikoval v vlogi Tassa v Goethejevi igri, ki tematizira problem umetnika v družbi. Karl, 'artist ekvilibrist', je filozof in nergač, občuduje Napoleona in samega sebe uvršča med osvajalce sveta, med nepopustljive tirane, ki poskušajo svet priličiti ideji, da bi ga izboljšali, pri tem pa zatrejo in uničijo vse, kar je vitalnega," je v gledališkem listu zapisala Špela Virant.

Videz vara pa je tudi besedilo o igralskem poklicu, saj avtor v pogovorih spregovori tudi o sebi in o svojem pogledu na gledališče.

Igrata Ivo Ban in Vladimir Jurc. Za prevod je poskrbela Mojca Kranjc, scenografka je Petra Veber, kostumograf Alan Hranitelj. Tržaške ponovitve bodo sledile od 23. novembra v Mali dvorani SSG. Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi.