Radijska igra Jake Smerkolja Simonetija se je tako uvrstila med sedem najboljših v kategoriji radijskih iger na festivalu v prestolnici dežele Piemont, ki bo potekal od 1. do 4. oktobra. V naslednjih dneh bo znan najožji izbor treh najboljših iger, zmagovalna dela pa bodo v vseh kategorijah razglasili na zaključni slovesnosti 4. oktobra, so sporočili iz Arsovega uredništva igranega programa.

Igra Najrajši bi se fentala govori o mladi ženski Rini, ki bi najraje končala svoje življenje - ne le to, hoče ga končati. Oddalji in izolira se od vseh in vsega, svet in svoje bivanje dojema kot nesmiselno. Smerkolj Simoneti v igri ni segel le v doživljajski in čustveni svet dekleta, ki namerava končati svoje življenje, temveč prav prek njene krize detektira stanje sveta in daje glas mladi generaciji, ki se je znašla v stanju brezizhodnosti, iskanja smisla in svoje identitete.

Igro je režirala Špela Kravogel, vlogo dekleta Rine pa je oblikovala Gaja Filač. Ekipo so poleg režiserke sestavljali še: tonska mojstra Matjaž Miklič in Urban Gruden, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina in dramaturginja Vilma Štritof. Vlogi Rininih staršev sta interpretirala Nina Valič in Uroš Fürst, babico (bico) Marijana Brecelj in fanta Ota Urban Kuntarič.

Radijska igra Slabe ceste ukrajinske pisateljice Natalije Vorožbit v režiji Ane Krauthaker, ki izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, se je uvrstila v tekmovalni program festivala Prix Europa v Berlinu v kategoriji radijske fikcije. Na Radiu Slovenija je bila premierno predvajana v šestih delih, na festival pa jo je uredništvo poslalo v integralni obliki.

Slabe ceste v središče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v položajih, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja.

Delo sta prevedli Julija Zapeka in Ana Krauthaker, tonski mojster je bil Matjaž Miklič, njegov asistent Urban Gruden, avtor izvirne glasbe pa Luka Hočevar. Nastopila je številna igralska zasedba

V koprodukciji Radia Slovenija in Škuca pa se je v tekmovalni program festivala v nemški prestolnici, ki bo potekal od 6. do 11. oktobra, uvrstil tudi radijski dokumentarec Tunel spasa v režiji Alena Jelena, ki ga je bilo mogoče v sklopu B-AIR na Radiu Slovenija poslušali v slovenski verziji Predor rešitve.

V dokumentarec so vključene zgodbe pripovedovalcev Indire Buljubašić, Ismirja Hera, Edisa Kolarja, Fuada Serdarevića, Midhata Karića, Selme Catović Hughes, Belme Cuzović, Ene Kuković in Nicka Teunissena. Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev.

Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela.

Igro je zrežiral Alen Jelen, besedila je prevedla Tanja Bulajić, dramaturg je bil Matjaž Briški, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Darja Hlavka Godina.

Igralci - interpreti v slovenskem jeziku so bili Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug.