Mateja Bučar, 29. 4. 2026

Slovenska poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2026

Objavljamo skupno poslanico Slovenskega centra ITI, Društva za sodobni ples Slovenije, Društva baletnih umetnikov Slovenije in Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. Letos jo je napisala koreografinja in Prešernova nagrajenka, Mateja Bučar.

Foto: Nada Žgank

Ples – upravljanje – milina

Ples ni zgolj abstrakcija življenja; je življenje samo. Je prefinjen mehanizem narave in civilizacije, združen v eno – zakladnica orodij, ki omogočajo, zdravijo in izumljajo. Na ta mednarodni dan plesa prepoznavamo ples ne le kot obliko umetnosti in kulture, temveč kot filozofijo telesa in ključno strategijo preživetja.

V svojem jedru je ples temeljna raziskava ravnovesja. Sprašuje, kako se lahko dve telesi, dve stanji ali mnoštvo kultur – morda vse države in celo religije – gibljejo skupaj brez trčenja ali destrukcije. Zadržuje se v krhkem prostoru med stabilnostjo in padcem, med skrajnostmi teže in artikulacije, v nepredvidljivosti obratov.

Plesati pomeni prav to: obvladati sposobnost, da smo hkrati mi sami in »drugi«.

Spomnimo se duhovitosti Molièra, ki je zapisal, da tragične zablode zgodovine izvirajo zgolj iz pomanjkanja plesne veščine. Če bi bili naši voditelji zavezani k študiju discipline valčka, tanga ali katerega koli drugega plesa, ki ohranja kulturo, bi se morda naučili voditi z milino in dostojanstvom, namesto z golo silo. In kot je nakazal Konfucij, meča ne bi smeli zaupati tistim, ki ne znajo plesati.

Danes, na mednarodni dan plesa, postavljamo drzno zahtevo: naj voditelji, ekonomisti, bankirji, znanstveniki, tehnologi in mnogi drugi preučujejo znanja plesa v vseh njegovih oblikah in pojavnostih ter tako opremljeni krmarijo svet. Ponovno se moramo naučiti spretnosti »valčkov, tangov ali kola« – njihove miline, dostojanstva, spoštljivosti in smisla – za obnavljanje skrhanih vezi človeštva.

Vsaka kultura, država ali skupnost sveta že nosi svoje ritme, pesmi in plese preživetja: eleganco tanga; duhovno globino samana, kathaka ali zikra; natančnost pasa de deuxa; svobodo sodobnega plesa; ekstatično silo šamanskega plesa; utrip breakdancea – in še veliko več. Izziv našega časa ni le, kako se giblje ena kultura, temveč kako nenehno izumljati valček med kulturami, državami in religijami – ter najti ritme in korake, ki spoštujejo posamezno, medtem ko usklajujejo celoto. Odgovor – še vedno večinoma neopažen – prebiva v plešočih telesih in umih po vsem svetu.

Na mednarodni dan plesa in tudi sicer velja zato razmisliti o priložnostih, ki nam jih ponuja ples – kot umetnost, kot kultura, kot način mišljenja in gibanja. Obravnavajmo vsak gib, vsako smer in vsako odločitev v življenju, kot da je na pragu, da postane ples.

Svetovni dan plesa, Mateja Bučar, DSPS

Povezani dogodki

Mateja Bučar, Pia Brezavšček, Klaus Ludwig, 21. 2. 2013
Gibanica 2013 – upor detajlov