Slovenci nad povprečjem EU pri obiskovanju koncertov, gledališč in knjižnic

Kot je še pokazala raziskava Eurobarometer iz leta 2013, so bili Slovenci okoli povprečja pri obisku zgodovinskih znamenitosti, muzejev in galerij ter pri branju knjig, je ob današnjem kulturnem prazniku v posebni objavi zapisal državni statistični urad.

O kulturnem dogajanju v Sloveniji zgovorno pričajo uradno zabeleženi podatki. Ti za leto 2013 kažejo, da so poklicni orkestri in zbori izvedli 2534 koncertov, ki jih je obiskalo 148.700 poslušalcev. Skupno 4746 predstav v slovenskih gledališčih si je ogledalo okoli 881.200 obiskovalcev.

Muzeji, galerije in likovna razstavišča so v letu 2013 pripravili 3028 razstav, ki so privabile več kot 3,5 milijona obiskovalcev. Skupno 55 slovenskih kinematografov je obiskalo okoli 2,3 milijona gledalcev, kulturni domovi pa so pripravili 11.087 prireditev, med katerimi je bilo največ gledaliških in filmskih dohodkov ter zborovskih koncertov. Teh kulturnih dogodkov se je udeležilo blizu 2,7 milijona obiskovalcev, navajajo državni statistiki.

Država v zadnjih 15 letih za kulturne storitve - to je za knjižnice, muzeje, galerije, gledališča, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, umetniške prireditve in podobno - namenja od 0,8 do 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Izjema je bilo leto 2007, ko so bili izdatki države 0,7 odstotka BDP.

V strukturi vseh javnih sredstev v tem obdobju je delež države za kulturne storitve znašal od 1,7 do 1,8 odstotka, razen v letu 2013, ko je znašal le 1,3 odstotka.

Podatki o porabi denarnih sredstev gospodinjstev za leto 2012, s katerimi nazadnje razpolagajo statistiki, pa kažejo, da je član gospodinjstva namenil za obisk kina, gledališča in koncertov povprečno 17 evrov, za obisk muzejev, knjižnice in galerij pet evrov in za nakup knjig, časopisov ter revij 84 evrov. Skupaj nekaj več kot 105 evrov v letu 2012.

Letni izdatek člana gospodinjstva za leposlovje in otroške knjige je takrat znašal povprečno okoli 12 evrov.