S komedijo je Branku Kreftu uspelo odgovoriti na večno vprašanje o avtorstvu Matička in Micke. Komedija je spretno napisan in domišljen preplet resničnih in izmišljenih dogodkov leta 1789, ko je bila na odru ljubljanskega Stanovskega gledališča prvič uprizorjena prava ljudska igra na Slovenskem, Linhartova Županova Micka, ki slikovito prikazuje vzdušje ob tem dogodku, so sporočili iz SLG Celje.
Delo je napisano v jeziku Linhartovega časa v rokokojski maniri in razkriva tedanje kulturno žarišče in ljubljanske izobražence ter njihov boj za slovenski jezik in slovensko gledališče. Radostna komedija odkriva plasti prebujanja človeka in naroda, moč, pogum, pa tudi norost in igrivost.
Režiser komedije Diego de Brea je v gledališkem listu ocenil, da je komedija pri nas še vedno zelo podhranjen žanr. Zaveda se, da je delo z igralcem pri komediji najtežje. V procesu nastajanja predstave je treba razkriti in odpreti vse njegove napake, hibe in pomanjkljivosti. Človek že v življenju težko odpre te stvari, zato je delo z igralcem pri komediji bistveno bolj zahtevno kot pri tragediji, meni režiser.
Kreft je po njegovih beseda v komediji vzpostavil kolektivno nezavedno, vse slovenske probleme krotkosti, pohlevnosti, sramu, obremenjenosti, neizrečenosti, žalosti, jeze, strahu, skritega poželenja. Znotraj tega je vzpostavil zanimiv moment vstopa tujke, Italijanke, ki začne s svojo čutnostjo, drznostjo in neobremenjenostjo v Slovencih vzbujati pogum.
Pokaže jim, da je možno preseči neke stvari, in Slovenci se kar naenkrat zganejo. Dogajanje se začne skozi sanje, kot da slovenski narod sanja, kot da ti Krajnci sanjajo, kako naj bi bilo. Ko se pojavi tujka, jim odpove razum, na dan nekontrolirano planejo njihovi goni in situacija postane igriva, razposajena, na koncu preide celo v travestijo. Komičnost izhaja predvsem iz slovenske tragičnosti, še meni Diego de Brea.
V predstavi igrajo Andrej Murenc, Renato Jenček, Rastko Krošl, Tanja Potočnik, Urban Kuntarič, Maša Grošelj, Barbara Medvešček in Žan Brelih Hatunić. Ustvarjalsko ekipo Krajnskih komedijantov sestavljajo še režiser, scenograf in oblikovalec luči Diego de Brea, kostumografka Simona Toš, avtor glasbe Joži Šalej in lektorica Živa Čebulj. V predstavi je uporabljena slovenska in avstrijska ljudska glasba in motiv iz filma La dolce vita skladatelja Nina Rota.
Po premieri Krajnskih komedijantov bo slovesna podelitev Večerove nagrade igralcu ansambla SLG Celje Branku Završanu, ki bo letos podeljena že petnajstič za igralske dosežke.
Strokovna komisija v sestavi Nuša Komplet Peperko, Petra Vidali in Primož Ekart, je soglasno odločila, da Večerovo nagrado za igralske dosežke v sezoni 2023/24 prejme Branko Završan za več vlog v uprizoritvah Druga preteklost, Paradiž, Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije in 3ja!.
Po mnenju komisije je Završan človek-igralec, skozi katerega se valijo zgodbe pretekle, v vse smeri presežne sezone, z drugačnimi, svežimi, zahtevnimi uprizoritvami.
"Spremljamo ga lahko skozi osem in več igralskih vlog v štirih predstavah. Branko, torej, ne zgolj zaradi izjemne igralske kondicije, koncentracije, gledališke predanosti, ki jo izkazuje, pač pa tudi in predvsem zaradi lastnega igralskega creda, ki gledalcem vselej omogoči, da s prefinjeno, humorno ali pretresljivo distanco pogledamo na gledališče in življenje nasploh," je še v obrazložitvi nagrade zapisala komisija.