Proslavo, na kateri so tudi letos delili fige, je predsednik Glose Mitja Šuštar uvedel s Prešernovo gloso o slepem pevcu in pozval k ureditvi položaja samozaposlenih. Izrazil je veselje, da je vsaj ena politična stranka prepoznala ta del kulture, vendar je "sramežljivo načela problem, namesto da bi sledila lastnemu predlogu celovite ureditve, ki so ga zasnovali skupaj".
Člani gledališke skupine Pekarne magdalenske mreže Tina Podbevšek, Davorin Juhart in Anastazija Leščak so v kulturno-umetniškem programu, ki so ga naslovili na najvišje predstavnike države ter letošnje dobitnike Prešernovih nagrad, izpostavili, da kultura danes ni dostopna širokim množicam, temveč je sestavni del družbe in utrjuje izkoriščevalski sistem, v katerem živimo.
Kultura je dekla kapitala, znova prevladuje prekarno zaposlovanje, dostopnost stanovanj in javnih storitev pa sta vsako leto nižji, je bilo slišati v programu. V njem so podelili tudi tri alternativne Prešernove nagrade. Prvo so namenili direktorici novega Centra Rog Renati Zamida za "uspešno krčenje produkcijskih prostorov ter sodelovanje pri intenzivni turistifikaciji in gentrifikaciji prestolnice".
Drugo nagrado alternativnega Prešernovega sklada za leto 2024 so namenili javnim kulturnim zavodom kot "najbolj izkoriščevalskim ustanovam v državah, v katerih sta neplačevanje zunanjih delavk in delavcev in socialni dumping preko outsourcinga nekaj povsem normalnega". Tretjo nagrado so namenili "generaciji samooklicanih kulturnoakademskih disidentov iz 80. let, ki so se borili za vrnitev gospostva kapitala nad delovnimi ljudmi in pri tem uspeli".
V imenu mlade generacije umetnikov so se zahvalili takratnim mladim umetnikom in intelektualcem, da so "s provokativnimi akcijami zamajali in premagali avtoritarni enopartijski zatiralski sistem", nato pa so revolucionarji zasedli stolčke direktorjev vplivnih institucij in zavodov. Proslavo so sklenili z vprašanjem, kdaj se bo dvignila megla iz 80. let, ob istoimenski pesmi Josipe Lisac.