V predstavi Der Tod und das Mädchen (Deklica in smrt), njene ponovitve bodo do 18. februarja, gre za politično aktivistko, ki je bila žrtev mučenja in posilstva. Kot so zapisali na spletni strani celovškega Mestnega gledališča, je predstava pretresljiva obtožnica proti vladam, ki dovoljujejo, odobravajo in uporabljajo ugrabitve, mučenje, usmrtitve in izginotja kot politični vzvod.
Omenjeno delo Ariela Dorfmana je bilo prvič uprizorjeno leta 1991. Istoimenski film je tri leta kasneje posnel Roman Polanski in zanj prejel številne nagrade.
Zgodba se dogaja v nedoločeni latinskoameriški državi, je pa mogoče potegniti vzporednice s Pinochetovo vojaško diktaturo v Čilu, ki si po letih morilske diktature prizadeva preganjati zločine proti človeštvu in rehabilitirati žrtve.
Protagonistka je Paulina Salas, ki s soprogom, odvetnikom Gerardom, živi na samem v hiši ob morju. Kot politična aktivistka je bila nekoč žrtev ugrabitve, mučenja in posilstva. Ko njenega moža po 15 letih zaradi počene pnevmatike domov pripelje neznanec, se v njej zbudita posttravmatska anksiozna motnja in nakopičena jeza, saj v neznancu, ki se predstavi kot zdravnik Roberto Miranda, prepozna svojega nekdanjega mučitelja, so o vsebini predstave med drugim zapisali v celovškem Mestnem gledališču.
Ariel Dorfman, rojen leta 1942, je živel v Čilu do vojaškega udara leta 1973, nato je emigriral v ZDA. Vse do danes ima za svojo dolžnost, da je glasnik tistih, ki ne morejo ali ne morejo več govoriti.
Mira Stadler (1992) je v dunajskem Burgtheatru postavila predstavo z naslovom Mädchen wie die, za kar je prejela nagrado stella. Pozornost je pritegnila tudi s predstavami v münchenskem Residenztheatru in v okviru obeležitve stoletnice koroškega plebiscita CarinthiJA2020.
30-letna režiserka je v Burgtheatru delovala tudi kot asistentka režije. V celovškem teatru Kammerlichtspiele je s komedijo Tatsächlich Liebe pritegnila množično občinstvo. Svojo naslednjo režijo bo predstavila v Gradcu.