Jure Karas, avtor besedila in dramaturg, je priznal, da je vesel nagrade, in dodal: »Še toliko bolj, ker gre za nagrado občinstva. Konec koncev so, sploh pri komediji, gledalci končni razsodnik uspešnosti. Vesel sem tudi, da je bila predstava na 'tujem terenu' prav tako pozitivno sprejeta kot doma. To dokazuje, da komedija, tako kot savudrijske sardele, v resnici ne pozna meja.«
V predstavi igra pet mlajših igralcev novogoriškega ansambla (Peter Harl, Jure Kopušar, Matija Rupel, Urška Taufer, Žiga Udir), spremlja pa jih pianist (v alternaciji nastopata Anže Vrabec in Joži Šalej).
Da se je mlada ekipa odlično izkazala, so po prvih ponovitvah pritrdili tudi njihovi starejši kolegi. Iztok Mlakar je, denimo, dejal, da je osvežujoče gledat mlade igralce, ki na odru uživajo in so suvereni. Matija Rupel je pritrdil, da ekipa res uživa. »Največja nagrada za igralca je, da komaj čaka večer, ko si bo nadel kostum, se naličil, pokadil cigareto, ki sicer tudi Realistom realno škodi, in šel na oder. Če iskreno priznam, smo bili igralci na vajah malce zaskrbljeni. Zdelo se nam je, da pri ustvarjanju predstave premalo trpimo, da nas nihče ne muči. Kako naj bo potem predstava dobra? Polne dvorane navdušenih ljudi so nas zelo presenetile in potrdile, da je dobre odrske stvaritve moč ustvariti tudi na bolj sproščen način. Naši liki in skeči deloma govorijo v narečjih in veseli nas, da je kljub jezikovnim pregradam tudi v Umagu bistvo prišlo do ljudi.«
Režiserka Tijana Zinajić in Karas sta si projekt sprva zamislila kot izbor adaptiranih skečev sarajevske skupine Top lista nadrealista, a sta kmalu prišla do zaključka, da predstava, ki naj bi bila aktualna, težko črpa iz 30 let starega materiala. "Brez besedila in brez koncepta smo se tako znašli pred čudovitim poljem ustvarjalne svobode," je Karas povedal za gledališki list pred februarsko premiero.
Kot je še povedal, so zlato pravilo humorja - ne delaj drame iz komedije - pri Realistih obrnili na glavo ter začeli delati komedijo iz drame - "tiste, ki se ji reče življenje". Predstava je po njegovih besedah kabaret o tragediji, imenovani vsakdan.