Kot je povedal direktor Peter Srpčič, ki gledališče vodi zadnjih 16 let, torej več kot polovico njegovega obstoja, je pred tremi desetletji šlo za neke vrste poskus vzpostavitve novega gledališča v kulturno relativno degradiranem okolju, kar se je po vsem tem času pokazalo kot zelo uspešna zgodba, tako poslovno kot umetniško.
"Smo namreč gledališče, ki z zelo malimi vlaganji vrača mestu in tudi državi zelo veliko in v teh 30 letih smo zrasli od morda lokalnega pojava do danes enega pomembnih ambasadorjev slovenske kulture tudi v tujini," meni Srpčič in dodaja, da je za vsako mesto gledališče ena od osnovnih oblik meščanske kulture, saj gre brez te za spalno naselje, medtem ko Ptuj kot mesto živi že od sredine 14. stoletja. Po politični ukinitvi gledališča leta 1958 je ponovna ustanovitev Ptuju gotovo vrnila tudi podobo meščanskega središča.
Mestno gledališče Ptuj po njegovih besedah že dolgo presega zgolj regionalne meje, saj svoje predstave igra po vsej Sloveniji in gostuje na festivalih doma in v tujini. Njihova najbolj gledana in največkrat ponavljana predstava je bila Gajaš v izvedbi Vlada Novaka, v prvih letih pa predstava Marjetka, ki je zmagala na dnevih komedije, Samo M. Strelec pa je bil razglašen za žlahtnega režiserja. Srpčič omenja še Raztrgance Sebastijana Horvata, v zadnjih letih pa navdušujejo zlasti predstave Jerneja Lorencija in še nekaterih uveljavljenih imen slovenskega gledališča.
Čeprav nimajo lastnega igralskega ansambla, jim uspe v njihovo hišo privabiti tudi številna zvezdniška igralska imena. "Predvsem jih prepričamo z dobrimi izzivi in dobrimi projekti, zagotovo pa ne z denarjem, ker tega pri nas res ni veliko. Vrhunski gledališki umetniki si želijo predvsem delati dobre stvari in si svoje želje, ki jih ne morejo uresničiti v svojih matičnih hišah, izpolnijo pri nas," je dejal Srpčič.
V treh desetletjih obstoja je bilo tudi nekaj kriznih trenutkov, med katerimi direktor ob epidemiji izpostavlja prihod globalne finančne krize leta 2008, ki je močno zarezala v proračune na področju kulture in od katere si gledališča pravzaprav nikoli niso zares opomogla. "Treba je vseeno povedati, da še mi zmeraj delamo s programskimi sredstvi, ki so nekje na ravni leta 2008 in smo še vedno ena taka degradirana kulturna veja," je povedal Srpčič in dodal, da programska sredstva, ki jih dobijo od mesta in države, skoraj potrojijo z lastnimi prihodki.
Tudi zato je zaenkrat iluzorno pričakovati, da bi se znova lotili organizacije festivalov, ki so jih nekoč že gostili. Ker menijo, da si kot regijsko središče zagotovo zaslužijo bolj enakovredne obravnave, bi si v prihodnosti vendarle želeli spet organizirati nekoč že uveljavljena festivala monodrame in komornega gledališča, ki sta bila bienalna, a ju je odnesla kriza po Evropski prestolnici kulture (EPK) leta 2012.
Mestno gledališče Ptuj je svoj dom dobil v več sto let stari gledališki stavbi v središču mesta, ki so jo celovito obnovili in slovesno odprli 14. decembra 2007. Prenova je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov, a marsikoga, tudi samih gledališčnikov, ni navdušila, zato so bili dokaj hitro potrebni nekateri popravki.
Slovesnosti ob okroglem jubileju se bo kot osrednja govornica udeležila generalna direktorica direktorata za umetnost na ministrstvu za kulturo Barbara Koželj Podlogar.