Psihodramsko skupino Psihologija ustvarjalnosti bosta v studiu na Kruščah vodila psihiater dr. Vladimir Milošević in režiser mag. Tomi Janežič in bo potekala v okviru uvodne dvodnevne delavnice ter osmih celodnevnih sobotnih srečanj skozi vso sezono 2017/2018. Delavnica 6. in 7. oktobra 2017 je odprta tudi vsem, ki se ne nameravajo priključiti skupini. Po delavnici bodo potekali uvodni razgovori za skupino.
Vabljeni so vsi posamezniki z različnih umetniških in umetniško-pedagoških področij ter zainteresirani psihoterapevti, ki želijo raziskati izzive, s katerimi se v poklicu srečujejo ter poglobiti svoja osebna, medosebna in skupinska izkustvena in teoretična znanja in veščine ter demistificirati marsikateri mit o umetniških življenjih.
Raziskave kažejo, da sodelujoči v umetniških poklicih plačujejo “psihološki davek" za svoje ustvarjalno delo. Predvsem igralci/performerji v študijah predstavljajo ranljivo skupino, ko gre za duševne stiske, vendar ne zaradi posebnega travmatskega ozadja, ki je povsem primerljivo z drugimi skupinami, temveč zaradi vrste dela v t.i. ustvarjalni industriji. Pri igralcih niso nič nenavadnega nadpovprečne imaginativne sposobnosti, ki so jih razvili skozi svoj poklic ali pa so se za poklic odločili zaradi povečane predispozicije za fantazijo. A najpogosteje jim - v nasprotju z morebitnimi pričakovanji o terapevtskih učinkih igre v samem poklicu - imaginacija, vsakodnevno ukvarjanje s sabo ter "kopanje po človeški duši" ne prinašajo boljšega uvida v njih same, kvalitetnejših odnosov ali duševnega zdravja.
Že v času študija in kasneje v poklicu se zato marsikateri igralec/umetnik znajde v stiski. Psihoterapija, ki mu je sicer lahko v pomoč, pogosto ni seznanjena z vsemi specifikami igralskega/umetniškega poklica/ustvarjanja. Poleg tega je igra sama, ko gre za psihološko razumevanje procesov, ki se v igri odvijajo, navadno povezana s kupom nesporazumov in nasprotujočih si predstav in interpretacij tako med igralci samimi kot med strokovnjaki s področja psihologije.
Narava gledaliških in filmskih poklicev je tudi ustvarjanje v skupini, v zvezi s čemer na umetniških šolah ali kasneje v poklicnih ustanovah ne poteka poglobljena edukacija, čeprav odnosi in dinamika v skupinah temeljno označujejo same ustvarjalne procese in to, kako se v njih počutimo ter koliko smo z njimi umetniško in (med)osebno izpolnjeni.
Z vsem navedenim se srečujejo tudi režiserji in mnogi drugi v gledaliških, filmskih, plesnih, glasbenih ali drugih umetniških poklicih, ko se znajdejo pred izzivom vodenja ali sodelovanja v umetniškem projektu, v katerem imajo opravka s procesi, ki niso zgolj umetniške, temveč tudi in predvsem (med)osebne in skupinske narave.
In nenazadnje se s temi in mnogimi drugimi vprašanji srečujejo umetniški pedagogi pri svojem vsakodnevnem praktičnem delu s študenti.
***
Dr. Vladimir MIlošević in izr. prof. Tomi Janežič prihajata na eni strani s področja psihiatrije, na drugi strani s področja gledališča. Oba sta psihodramska psihoterapevta (Evropski certifikat iz psihoterapije), ki imata bogate izkušnje, ko gre za sodelovanje z umetniki z različnih področij ter za aplikacijo psihodrame v terapevtske in ustvarjalne namene. Kot sodelavca za psihodramo sta oba sodelovala tudi na filmu (Milošević pri filmu Muškarci koji ne plaču v režiji Alena Drljevića ter filmih Projekcije in Sa druge strane Zrinke Ogresta, Janežič pri filmu Rus v režiji Damirja Ibrahimovića in Eldarja Emrića).
Psihiater dr. Vladimir Milošević (ECP) je izredno izkušen ter mednarodno uveljavljen psihodramski psihoterapevt, edukator in supervizor, ki je na Kruščah že v preteklosti vodil odlično sprejete delavnice psihodrame. Dr. Milošević je eden ustanovnih članov Inštituta za psihodramo v Beogradu, več let pa je vodil tudi mednarodno psihodramsko edukacijo v Zagrebu. Kot psihodramski edukator redno in uspešno sodeluje tudi v širšem mednarodnem prostoru, bogate izkušenje pa ima tudi s sodelovanjem v ustvarjalnih procesih.
Režiser Tomi Janežič (ECP) je univerzitetni profesor in psihodramski psihoterapevt, mednarodno uveljavljen strokovnjak na področju igre, ki se že več let ukvarja z aplikacijo psihodramskih tehnik v ustvarjalnih in umetniško-pedagoških procesih. Predaval in umetniško gostoval je v dvajsetih državah po Evropi, v Rusiji in ZDA ter za svoje gledališko delo prejel več kot trideset mednarodnih nagrad in priznanj.
Termini srečanj
6. in 7. oktober 2017 - odprta DELAVNICA in uvodni intervjuji za priključitev skupini
14. oktober 2017 - skupina
4. november 2017 - skupina
23. december 2017 - skupina
27. januar 2018 - skupina
24. februar 2018 - skupina
24. marec 2018 - skupina
21. april 2018 - skupina
19. maj 2018 - skupina
Urnik srečanj
11:00 do 14:30 (s 15 minutno pavzo)
14:30 do 16:00 pavza za kosilo
16:00 do 19:45 (s 15 minutno pavzo)
Skupina poteka v skladu s standardnimi dogovori o redni in točni prisotnosti, diskretnosti in dobronamernosti. Udeleženci skupine prejmejo veljavno potrdilo o obiskovanju skupine v višini 72 terapevtskih ur. Za vključitev v skupino je potreben uvodni razgovor.
Za dodatne informacije in prijave: tomi.janezic@guest.arnes.si
***
Psihodrama je po vsem svetu znana in v stroki uveljavljena akcijska skupinska psihoterapevtska metoda, ki jo je razvil Jacob Levy Moreno. Osnovna lastnost psihodrame je odrsko odigravanje notranjega sveta in življenjskih situacij posameznika. Član skupine, ki to želi, lahko razišče lastno doživljanje sedanjosti in preteklosti ter vizijo prihodnosti, situacije, ki so se zgodile (ali bi se lahko, pa se niso), izgovorjene in neizgovorjene misli in čustva, želje, fantazije, sanje. Lahko se sreča z ljudmi iz preteklosti, razreši in dokonča odnose, ki jih ni zmogel ali smel dokončati, odkriva lastne omejitve in potenciale, se srečuje s svojimi čustvi in se uči, kako svobodno izražati sebe. V psihodrami nedostopni viri duševnosti in medosebnih odnosov postanejo dostopnejši zavedanju ter možnosti spremembe. Skozi psihodramo se osvetlijo nejasni vzorci vedenja, razjasnjuje se narava odnosov, razkrivajo se resnične potrebe, kar vodi do boljšega razumevanja sebe in drugih. Psihodrama udeležencem nudi podporo in varno okolje, v katerem trenirajo nove, učinkovitejše vloge in vedenje, pospešuje osebnostno rast, integracijo kognitivnega, emocionalnega in vedenjskega nivoja osebnosti, povečuje zavest, empatijo in socialne interakcije ter skupinsko kohezijo in produktivnost, primerna je za vzpostavljanje boljših komunikacijskih sposobnosti, zmanjšanje stresa, delo s travmami in drugimi duševnimi težavami. Psihodrama vzpodbuja ustvarjalno mišljenje, da bi posameznik prevzel iniciativo in našel ustrezen in dovolj dober odgovor na novo, nepoznano situacijo kot tudi nov, boljši odgovor na situacijo, ki se ponavlja. Moreno je bil v svojem delovanju povezan tako s področjem psihologije (študiral je medicino in teologijo na Dunaju in bil Freudov sodobnik, navdahnjen z idejami Martina Bubra, filozofa dialoga) kot s področjem gledališča (ustanovil je gledališče spontanosti - Stegreif theater). Na njegovi nagrobni plošči piše: »J.L. Moreno, človek, ki je v psihiatrijo prinesel smeh.«
V psihodrami je dobrodošel vsak odrasel posameznik ne glede na leta ali poklic, ki se skozi igro želi srečevati s sabo in drugimi. Za psihodramo niso potrebne posebne igralske sposobnosti.
Studio za raziskavo umetnosti igre je zavod za kulturno dejavnost, ki se ukvarja z umetniško, pedagoško, raziskovalno in rezidenčno dejavnostjo na področju igre. Studio je od leta 1996 realiziral vrsto mednarodnih projektov (gledališke koprodukcije, raziskovalni in izobraževalni programi, umetniške izmenjave in rezidence) ter v Sloveniji gostil vrhunske pedagoge s področja igre in umetnike z vsega sveta. Studio izvaja vse svoje dejavnosti v okviru delovnega centra na Kruščah, zaselku v bližini Cerknice. Krušče so v desetih letih od začetka obnove gostile mednarodno uveljavljene umetnike in strokovnjake iz več kot dvajsetih držav s področja uprizoritvenih umetnosti, filma, glasbe, likovne umetnosti in književnosti, posebno mesto pa zavzema tudi raziskovalno-izobraževalna dejavnost na področju psihodrame. Krušče sledijo svojstvenemu načinu organizacije, finansiranja, distribucije ter izmenjave ustvarjalnosti in umetnosti v sodobnem času, zaradi česar postajajo pomemben in prepoznan prostor umetniške raziskave in refleksije tako v Sloveniji kot v širšem mednarodnem prostoru.