Projekt je nastal s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Mestne občine Ljubljana, Mesta Reka (HR) in Primorsko-goranske županije (HR), v njem pa sodelujejo mladi, ki so združeni v gledališki delavnici Malik Rijeka.
Režiserka in dramska pedagoginja: Branka Bezeljak
Adaptacija teksta: Tajana Gašparović
Oblikovanje scenskega giba: Majda Fridl
Izbor in montaža glasbe: Josip Maršić
Oblikovanje svetlobe: Alan Vukelić
Vizualna identiteta predstave: študenti „Akademije primijenjenih umjetnosti“ na Reki:
študentke scenografije II: Sabina Begović, Vinka Gašparuš, Ana Petković pod mentorstvom Lare Badurina; študentke kostumografije in mode II: Jadranka Lacković pod mentorstvom Tončija Vladislavića
Asistentka režije in dramske pedagoginje: Denis Kirinčić
Avtor videa: Igor Modrić
Igralci, udeležencev gledaliških delavnic Malika Rijeka med 14 in 18 letom.: Matija Alešević, Ana Maria Đukić, Lorena Galjanić, Karla Glažar, Sanela Graca, Nika Jovanović, Sven Marin, Dorian Mataija, Dominik Pleša, Ira Popović, Ida Prodan, Matea Sluganović, Leo Šamanić, Ana Vranković, Petra Vukić
Predstava je primerna za starejše od 14. let
Predstava je delana z mladino in je tudi namenjen mladim.
Dramski tekst Psiha Emila Filipčiča je iz večih razlogov plodno tlo za delo z najstniki. Njegova lucidna ost je usmerjena v kapitalizem in konzumizem, v katerega, kot takoimanovana tranzitna država, vstopamo s pospešenim korakom. Poudariti pa je treba, da Filičičeva kritika vsebuje veliko dozo ležernosti in humorja, kar olajšuje pot tosortnim temam do mladih v razmislek. Pravtako združuje paralelna dogajanja in prepletanje likov iz sodobnega sveta in starogrške mitologije in preizprašuje moško-ženske odnose (prebujanje seksualnosti, ljubosumja, tekomovalni nagon med spoloma ... ) v čemer se vsekakor lahko prepozna tudi današnja mlada generacija.
Filipčičeva Psiha (v strogrški motologije je bila to prelepa deklica, na katro je bila ljubosumna celo Venera) je najmlajša hči predsednika Republike Slovenije. Avtor si je dramo zamislil v stilu odrtja olimpijskih iger v Sloveniji, na katerem bi moralo biti vse odlično, zgodba o Amorju, ki je v tej drami japonski miljarder Gnjusko, in Psihi pa naj bi bila ena od točk otvoritve. Z veliko mero grotekse in cinizma pa se vse sprevrže v popolni kaos. V prvem planu so denar, pohlep, prevare in laži, bolestna obsedenost z izgledom ... kar so kategorije, še kako aktualne v današnjem svetu. V prevodu Diane Jenul, adaptaciji Tajane Gašparović in režiji Branke Bezeljak so dogajanja postavili v danšnjo Hrvaško, v čas turbokapitalizma, slepečih raklam in lepotnih tekmovanj, v čas ko šport (p)ostaja le še kulisa.