Na ministrstvu so se sicer lotili tako reševanja podedovanih odprtih vprašanj kot tudi zagona novih infrastrukturnih projektov. V različnih fazah načrtovanja in izvedbe je trenutno 61 tovrstnih projektov in večina naj bi jih bila končana do leta 2026. Njihova skupna vrednost je 200 milijonov evrov, od tega bo ministrstvo za kulturo prispevalo 160 milijonov evrov.
To med drugim velja za največjo investicijo ministrstva, obnovo ljubljanske Drame, za katero pričakujejo, da bo v novih prostorih začela z delom še pred poletjem leta 2026.
Da bi morebitne arheološke raziskave obnovo upočasnile, na ministrstvu ne pričakujejo, saj, kot zatrjujejo, so se nanje temeljito pripravili, trajale pa naj bi približno pol leta. Prav tako je že vloženo gradbeno dovoljenje, pridobljeno naj bi bilo v kratkem.
Ministrstvo za kulturo med drugim sodeluje tudi pri celoviti obnovi Grajske kašče na Ptuju, Prešernove domačije v Vrbi, gradov Negova, Turjak in Grad ter vile Rafut. Ob tem ministrica Asta Vrečko opozarja, da je bistveno, da sta prenova in vsebina neposredno povezani.
To velja med drugim za vilo Rafut, ki naj bi bila eno od osrednjih prizorišč EPK 2025, in bo z njo upravljala občina. Zanjo bo potrebno določiti novo vsebino, ki bo, kot zagotavljajo na ministrstvu za kulturo, povezana z dediščino vile in parka ter arhitekta Antona Laščaka.
Načrtovan je tudi nov Prirodoslovni muzej Slovenije. Projekt zanj je star približno 30 let, v tem času so se spremenili tako gradbeni standardi kot standardi arhitekturne kvalitete in poslovanje muzejev. Projektno nalogo za prirodoslovni muzej morajo zato napisati na novo, nato bo sledil nov javni natečaj, je v izjavi za medije pojasnil državni sekretar ministrstva za kulturo Matevž Vidmar Čelik.
Ministrstvu za kulturo je v letu dni od nastopa mandata uspelo vzpostaviti trajen in odprt dialog za iskanje rešitev z vsemi deležniki v kulturi, tako s samozaposlenimi kot nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi, je še prepričana ministrica Vrečko in dodala, da mora prenova kulturnega modela potekati ves čas.
Na ministrstvu za kulturo si želijo, da bi bila kultura v drugačni, boljši kondiciji, kot so jo podedovali ob začetku mandata. Gre za proces, ki traja, prenova kulturnega modela pa je aktualna, vse od digitalizacije do sledenja smernicam in tehnološkemu napredku. Tega so se na ministrstvu sistemsko lotili z novo službo za digitalizacijo. Lotili so se tudi urejanja statusa samozaposlenih. Glede slednjih potekajo pogovori o vključevanju samozaposlenih v kolektivno pogodbo.
Na ministrstvu za kulturo so letos pripravili 12 regijskih posvetov o prenovi nacionalnega programa za kulturo in spremljajočem akcijskem načrtu, na katerih so skupno prejeli več kot 800 pobud in predlogov, ki jih bodo, kot je napovedala ministrica Vrečko, skušali vključiti v oba omenjena dokumenta.
Poteka tudi prenova krovne zakonodaje ministrstva, zakona o javnem interesu za kulturo, ki naj bi šel jeseni v javno razpravo, junija je načrtovana javna razprava zakona o javni rabi slovenščine, nato naj bi sledila medijska zakonodaja ter do konca leta tudi zakon o Slovenski tiskovni agenciji, je še napovedala ministrica Vrečko in dodala, da imajo za vsako od prenov zakonodaje na ministrstvu za kulturo časovnico. Zatrdila je, da zaenkrat do zamud ne prihaja.
Na ministrstvu za kulturo so letos tudi povečali sredstva za film, ki je bil v zadnjih letih finančno zelo podhranjen, načrtovano pa je tudi, da bodo ta sredstva še krepili. Načrtovan je med drugim tudi sprejem nacionalne strategije za muzeje in galerije, za katero naj bi se razprava začela v začetku poletja.