Snovalci časopisa, ki je, kot so se vsi strinjali, manjkal v slovenskem medijskem prostoru, upajo, da se bo z njim razmahnil premislek o umetnosti, kulturi in družbi.
Kulturni štirinajstdnevnik je, kot je prepričan načelnik oddelka Mestne občine Ljubljana za kulturo Uroš Grilc, eden od nosilnih stebrov Ljubljane - svetovne prestolnice knjige. Čeprav je prišlo pri razpisu do nekaterih težav in se nekaj časa ni vedelo, ali bo časopis izhajal pod okriljem Dnevnika ali Dela, če sploh, se je zgodba srečno razpletla in že jutri bodo lahko bralci Dela preverili, kakšne so vsebinske smernice Pogledov. Ti bodo do jeseni v Delu vsako drugo sredo priloženi brezplačno, kupiti pa jih bo mogoče tudi posebej.
V Kinu Šiška je bila Pogledom na pot izrečena vrsta besed, umeščenih v kulturni program, ki so ga prispevale umetniške akademije Univerze v Ljubljani. Predsednik uprave hiše Delo Jurij Giacomelli je najprej postregel z nekaj številkami in z njimi povezanimi pričakovanji. Uvodni finančni zagon, vzpodbudo v višini 700.000 evrov, sta v sklopu Ljubljane - svetovne prestolnice knjige prispevala ministrstvo za kulturo in ljubljanska občina. Celotna naložba projekta, ki naj bi, kot si želijo na Delu, seveda trajal dlje kot le tri leta, pa je 2, 7 milijona evrov. Giacomelli pričakuje zelo dober odziv bralcev, ki naj bi se odražal v več deset tisoč naročnikih.
Ministrica za kulturo Majda Širca je številnemu zbranemu občinstvu dejala, da bodo Pogledi utrjevali moč kulture v družbi, ki kulturo pogosto razume kot nemoč. Časopis za kulturo naj bi po njenih besedah razgradil vse, kar je rumenega in apatičnega ter ne nazadnje dokazal, da je kultura družbeno koristna, ne nujno zlo. Širca je prepričana, da kultura potrebuje feedback, ne le porvšnih ego-ehov.
Ljubljanski župan Zoran Janković se je v svojem nagovoru spomnil na zagate z razpisom, a, kot je dejal, MOL spoštuje pravno državo. Sodba na sodišču je časopis prisodila Delu, toda končno sodbo bodo dali bralci. Že jutri.
Zadnja beseda je pripadla odgovorni urednici Pogledov Ženji Leiler, ki verjame, da bo časopis prinašal med bralce bistrost, razumnost, vihravost in umirjenost. Prvi dokaz za to: v prvo številko sta svoje razmišljanje priobčila tako 22-letna študentka kot 69-letni akademik. Leilerjeva je na koncu parafrazirala pisatelja Andreja Blatnika, ki je dejal, da je govorjenje o umetnosti kot poljubljanje po telefonu; govorjenje o časopisu, ne da bi ga prebrali, je nekaj podobnega.
Prva številka Pogledov, ki se z imenovanjem rubrik poklanja minulim in sedanjim kulturnim tiskom Dom in svet, Zvon, Problemi, Razgledi, Literatura, Dialogi, Perspektive, Kritika in Beseda, ponuja to, na kar namiguje. Za okus: refleksije ob 50-letnici prve uprizoritve Antigone, odlomek iz novega romana Draga Jančarja, pogovor z Igorjem Vidmarjem, kritiške odzive na zadnje kulturne doprinose in, seveda, zapis Leilerjeve z naslovom Zakaj že? Zakaj že potrebujemo tiske za kulturo.