Uprizoritev v prevodu avtorja dramatizacije Nika Žnidaršiča sledi romanu, ki apropriira Cervantesov viteški roman, za osrednji lik pa postavi Don Kihoto - žensko, ki v zblaznelem, krutem in neljubečem svetu išče ljubezen. "Če je Cervantesov Don Kihot moški, ki zaradi branja viteških romanov zblazni in se odloči, da bo postal vitez, obudil viteštvo in služil svojemu narodu, je Don Kihota pri Acker sodobna ženska, ki naredi splav, saj mora, preden bi v svet poslala nedolžnega otroka, najprej najti ljubezen," je povzel Žnidaršič.

Kot je pojasnil, Don Kihoto na njenih dogodivščinah po New Yorku spremljata Pes, ki je zanjo pasja reinkarnacija njenega preminulega partnerja svetega Simeona, in bolniška postelja, ki jo naslavlja kot Rosinanto. Ves čas se pojavljajo Nixon, Reagan in devica Marija, ki vsak na svoj način zaznamujejo čas osemdesetih let 20. stoletja, v katerem poteka dogajanje v dramatizaciji.

V uprizoritev so vpletli tudi avtobiografske elemente. Kathy Acker (1947-1997) je bila ameriška eksperimentalna romanopiska, punk pesnica, esejistka in performativna umetnica, znana po svojih provokativnih in transgresivnih delih. Danes se umešča med vodilne figure ameriške postmodernistične in feministične literature. Don Kihot, ki je bila sen, pa je prvi prevod in uprizoritev njenega dela v Sloveniji.

Njeno pisanje zaznamujeta radikalna forma ter eksperimentiranje z naracijo in jezikom. Kot je povedala režiserka, je bilo zato prvo vprašanje, na kakšen način avtoričino pisavo, ki je izrazito postmodernistična z ogromno mrežo različnih motivov in pristopov, prevesti v koherentno in sledljivo gledališko izkušnjo. "Posluževala sem se različnih metod montaže, prizori prehajajo en v drugega in na koncu nastane zanimiv kolaž različnih pristopov, je pojasnila.

Glavna igralka Darja Reichman je povedala, da je bila vloga precej zahtevna. "Pot Don Kihote je težka," je dejala in izpostavila njeno iskanje ljubezni, vse, v kar se podaja, in kako ljubezni ne najde, najde pa tovarištvo, ki morda danes pomeni še več. V predstavi igrajo tudi Živa Selan, Blaž Setnikar, Vesna Slapar, Gregor Zorc in Nejc Cijan Garlatti.

Uprizoritev je nastala v koprodukciji z društvom za promocijo žensk v kulturi Mesto žensk. Kot je povedala predstavnica društva Urška Jež, ženske režiserke in teksti ženskih avtoric v slovenskih institucionalnih gledališčih še vedno redko dobijo priložnost, čeprav takšne reinterpretacije prinašajo drobce in glasove, ki so bili morda spregledani.

Direktor Prešernovega gledališča Kranj Rok Bozovičar je prepričan, da prva premiera sezone napoveduje pogumno, razburljivo in svežo gledališko sezono. Posebej je vesel, ker gre za ambiciozen projekt, ki ga ustvarja mlada ekipa. Pričakuje, da bo predstava nagovorila predvsem segment občinstva, ki je radoveden in gre v gledališče, ker nekaj išče.