V letu 2013 bo sicer v okviru projekta BiTeater uprizorjenih pet gledaliških novitet. Poleg Vidičeve se bodo zvrstile še predstave Tatjane Peršuh, Jaka A. Vojevca, Andreja Jusa in Yulie Roschine.

Projekt BiTeater združuje mlade gledališke ustvarjalce, ki v zaostrenih pogojih delovanja kulture ne pridejo do uprizoritvenih možnosti. Gre za pet nizkoproračunskih predstav, ki bodo uprizorjene v Kulturnici LGL, na Židovski stezi 1. Kulturnica je prizorišče, ki ga LGL razvija v smeri centra, ki bo namenjen izključno novim in mladim gledališkim praksam, tako s področja lutkovnega gledališča kot tudi ostalih uprizoritvenih oblik. Projekt je podprla Mestna občina Ljubljana, prostor za vaje ustvarjalcev pa nudi Dijaški doma Ivana Cankarja.

***
Več o projektu BiTeater:

Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana:
Prostori svobode
"Prepričan sem, da je to, kar Sloveniji danes najbolj manjka, prodor in uveljavitev mlajših generacij, razrahljanje ustaljenih protokolov in kadrovska prevetritev. Neprepustnost prostora za uveljavljanje mladih je tako bistvena sestavina demokratičnega manjka. To, kar lahko prinese mladost v svet odrskih konvencij, je prav gotovo preseganje ustaljenih načinov, novi pristopi in kreativna svežina. Stvari, ki si jih želimo vsi, in v Lutkovnem gledališču Ljubljana ravno zato na novo odpiramo prostor naše Kulturnice. V njem bodo našli svojo svobodo mladi ustvarjalci, ki so se zbrali na iniciativo Borisa Kobala in ob podpori Mestne občine Ljubljana (program BiTeater), lutkarska drugačnost (v okviru programa Ljutka), pripovedovalke in pripovedovalci z zgodbami za odrasle, odprti pa smo tudi za nove pobude in programska sodelovanja na področju uprizoritvenih umetnosti.

Program BiTeatra je namenjen mladim ustvarjalcem in mladi publiki in v LGL trdimo, da v Ljubljani manjka prostor, kjer bi se redno predstavljale mlade in drugačne uprizoritvene zvrsti (lutke za odrasle, eksperimentalne forme ipd.) in ki bi imel tudi vzpostavljen krog rednih odjemalcev. Z novim programskim profiliranjem prostora Kulturnice LGL si želimo torej narediti več stvari hkrati: želimo si afirmiranja gledališke umetnosti med mladimi, radi bi omogočili mladim ustvarjalcem, da pridejo do možnosti ustvarjanja in predstavljanja tega, kar ustvarijo, radi bi, da vzamejo prostor za »svoj«, radi bi v raznovrstnosti različnih gledaliških izraznosti afirmirali lutkarstvo kot enakovreden gledališki izraz, radi bi …

Predvsem vnaprej poudarjamo, da je Kulturnica prostor, kjer si v okviru raziskave ustvarjalci lahko privoščijo tudi, da jim spodleti, da poskusijo znova in jim spodleti bolje … Skratka, gre nedvomno za kreativni prostor, ki ni podvržen marketinškim imperativom.

Imamo mlad kreativni potencial, imamo prostor, kjer se ta potencial lahko izrazi in kjer se bomo izražali vse leto. Manjkate nam samo še vi, pridite!"

***
Boris Kobal:
Ko sem bil mlad ...
"… sem veliko delal. Kot režiser. Ni mi zmanjkalo dela in to lahko trdim tudi za svoje kolege. Z Akademije so nas gledališki umetniški vodje že v četrtem letniku sneli iz šolskih klopi in nam zaupali delo v »pravem« teatru. In če smo slučajno »zašuštrali«, smo dobili drugo priložnost. Prostora je bilo za vse in v mlade režiserje se je investiralo. Kako? Tako, da so nam dajali režije.
Naj hudič še enkrat pobere tisti gnili »komunizem«, ki nam je zaupal.

Danes je povsem drugače. Mladi ustvarjalci, ki jih je čedalje več, nimajo dela. V glavnem ne. Malo je teatrov, ki v njih investirajo. Sprehodimo se po repertoarjih in preštejmo, koliko mladih režiserjev soustvarja te programe. Število je osupljivo majhno. In če bo šlo tako naprej, bo treba razmisliti, ali nam je AGRFT še sploh potrebna. Vsako leto se iz nje rodi par režiserjev in osem do deset igralcev. Ki nimajo kam. No, zdaj imajo kam! V času, ko so se nekakšni pisuni spravili na slovensko kulturo in se odločili, da jo reducirajo in eliminirajo, se je MOL odločil odpreti nov prostor za mlade ustvarjalce. BiTeater! Ponosen sem, da sem lahko boter temu novorojenčku, in mu želim zdravo umetniško pot. Naj bo drzen, neizprosen, duhovit in dramatičen. Naj se nikogar ne boji. In naj si vzame, kar mu gre. Bodite realni – zahtevajte nemogoče, je nekoč govorila moja generacija. Prej ali slej vas bo kdo iz »pravih« teatrov opazil in razumel, da ste vi bodočnost slovenskega gledališča.

Srečno! Vaš Boris Kobal"