Predstava, ki je hommage in pozdrav znamenitemu dramatiku Fernandu Arrabalu in njegovemu videnju sveta skozi disfunkcionalnost, drugačnost in razliko, si prizadeva skozi preplet sanjskega in resničnega sveta doseči nemogoče: oživiti neživo, preseči izvorno nasilje, brutalnost in objektivno resničnost nekega časa s praznovanjem imaginacije, iracionalnega, vztrajanja. Gesta kljubovanja obstoječemu, sodobnemu, je tokrat kljubovanje nasilju. Šele v nemogočem se začne človek – se začne gledališče. Gledališče kot prostor skrajne utopije: gledališče kot nenehen začetek sveta, začetek zgodovine – ki vzpostavi svet na novo. Gledališče je ločitev od sveta, ne njegovo zrcalo – in to je njegov historični privilegij.
V predstavi igrajo člani igralskega ansambla Drame: Polona Juh (Lis), Aljaž Jovanović (Fando), Uroš Fürst (Abraham), Klemen Janežič (Izak) in Tina Vrbnjak (Kora).
Dramatik, scenarist, filmski režiser, pisatelj in pesnik Fernando Arrabal se je rodil v Španiji leta 1932, večino življenja pa prebival v Franciji. Leta 1962 je skupaj z Alejandrom Jodorowskim in Rolandom Toporjem ustanovil nekakšno pozno vejo nadrealizma, panično gibanje, ki je dobilo ime po grškem bogu Panu. Za Arrabala panično gibanje ni zgolj skupina, umetniško ali literarno gibanje, temveč način življenja, ki ga usmerjajo zmešnjava, humor, groza, naključje in evforija. S filozofskega vidika temelji panika na aksiomu: »Življenje je spomin in človek naključje«.
Besedilo uprizoritve Utopia je sestavljeno iz odlomkov Arrabalove igre Fando in Lis (Fando y Lis) v prevodu avtorja koncepta in režiserja Jana Krmelja in iz besedil, ki sta jih poleg njega napisala dramaturginja in soavtorica strukture Katja Markič in Tibor Hrs Pandur, vključena pa je tudi pesem Ezre Pounda Dekle (A Girl) v prevodu Miklavža Komelja. V Utopii sledimo dvema razgrajenima zgodbama, ki predstavljata svet pred obstojem nasilja: svet pred izgonom in pred žrtvovanjem. Spremljamo nadrealistično parafrazo dveh ključnih bibličnih motivov: nasilja in spoznanja. Izgubljena in ranjena klovna Fando (Aljaž Jovanović) in Lis (Polona Juh), arhetip dvojine, skozi hkrati topel in bizaren sanjski cirkus iščeta izgubljeno mitično mesto Tar. Zanju je raj neki pretekli prostor, ki je obstajal pred vojno, zunaj njiju. V istem utopičnem prostoru spremljamo transfigurirano zgodbo Abrahama, arhetipa očeta, ki se nameni žrtvovati edinega sina, da bi s tem dokazal svojo vero in rešil svet pred vojno in propadom. Čeprav Abraham (Uroš Fürst) sina ne ubije, temveč žrtvuje ovna, to globoko zaznamuje sina Izaka (Klemen Janežič). Skozi iskanje sina, zaznamovanega z nasiljem, ki ni bilo storjeno, se razpira pokrajina odnosa dveh generacij; zgodba o nasledstvu, razumevanju preteklosti, odpuščanju in odraščanju. Na meji med življenjem in smrtjo spremlja vse štiri protagoniste neizrekljivo dekle Kora: posrednica med živim in mrtvim jih po stoletjih potovanj oživlja, da zmorejo dalje, in nenehno oživlja tudi zaprašeni mehanizem gledališkega. To iskanje generira svet. In utopično resničnost.
O uprizoritvi so zapisali:
»Utopio s podnaslovom Arheologija raja lahko razumemo kot svojevrsten gledališki projekt. Z uprizoritvijo namreč ekipa mladih ustvarjalcev /.../ raziskuje specifično estetiko, ki se napaja pri idejnem temelju odrske realnosti kot privilegija arhetipske tujosti, ki naj razpre hkratnost nasprotujočih si pojmov.«
(Nika Arhar, Ocenjujemo: Utopia, Arhelogija raja, Delo)
»Ekspresivno polnokrvna in zavzeta v pantomimični izraznosti ter karikiranem gibanju Polona Juh (Lis) in Aljaž Jovanović (Fando) ustvarita od sveta izoliran, ekscentričen tandem, ki živi v čisti sedanjosti in je na eni strani nadčloveško senzibilen, na drugi nečloveško krut.«
(Zala Dobovšek: Pasti uprizarjanja neobstoječega, Dnevnik)
V procesu ustvarjanja in nastajanja uprizoritve so sodelovali ustvarjalci kolektiva DivinaMimesis: poleg dramaturginje in soavtorice strukture in besedila Katje Markič in soavtorja besedila Tiborja Hrsa Pandurja še scenografa in oblikovalca rekvizitov Nika Erjavec in Andrej Koruza, koreograf Žigan Krajnčan in skladatelj Gašper Torkar. Kostumografinji in oblikovalki maske sta umetnica ličenja Špela Veble ter modna oblikovalka, stilistka in urednica Nina Jagodic. Lektor uprizoritve in urednik gledališkega lista Utopie je Arko.