Predstava Metamorfoze 1: Lov je prva v seriji petih predstav Metamorfoze 1–5, ki želijo s pomočjo Ovidijevih Metamorfoz reflektirati nekatera temeljna vprašanja sodobnega človeka. Metamorfoze, imenovane tudi “poganska Biblija”, so od svojega nastanka v Avgustovi dobi navdihovale zahodnoevropsko kulturo prav zaradi lucidnega prepletanja drobnih človeških osebnih lastnosti in velikih metafizičnih vprašanj, ki človeška dejanja vedno umeščajo v širši etični in kozmološki kontekst, a obenem puščajo prosto pot partikularnosti človeškega značaja.
Ovidijeve Metamorfoze v večletnem projektu Bare Kolenc služijo kot podlaga za uprizarjanje aktualnih političnih in etičnih tem, skozi katere je mogoče uzreti temeljna nasprotja sodobnega zahodnega človeka, še posebej njegovega odnosa do narave, družbenih vezi in sočloveka. V središču predstav tako stojijo partikularne človeške strasti, ki zaradi sodobnega občutenja politične nemoči, razpada imaginarnih skupnosti, nemoči jezika in naraščajočih nasprotij med naravo in kulturo prevzemajo univerzalen značaj in tako radikalno posegajo v načine skupnega bivanja. Avtorico zanimajo predvsem ‘civilizirane’ politične in moralne strasti sodobne družbe preobilja, ki z upravljalskim odnosom do narave in družbenih vezi dobiva vedno bolj uničujoč značaj. Zato vsaka od načrtovanih predstav vstopi v širši sklop Ovidijevih Metamorfoz na podlagi aktualnega posamičnega političnega ali družbenega dogodka, ki ga z značilnim vizualnim jezikom poveže z generalnimi občečloveškimi temami in globokimi protislovji sodobnega človeka.
Predstava Metamorfoze 1: Lov postavlja v središče lov, in sicer tako v strukturnem, kot v vsebinskem smislu, širše pa zajema odnos človeka do narave, razmerje med kulturo in naturo. Lov je postavljen v kontekst sodobne civilizirane družbe, kjer obstaja kot zakonsko urejena praksa znotraj prav tako zakonsko zaščitene narave, kar pa ne pomeni, da ni več mesto silovitih fantazem in želja. Baro Kolenc zanima lov kot čutno in materialno dejanje, ki govori o nelagodnem in protislovnem prehajanju in urejanju meja med naravo in kulturo. Izhajajoč iz časopisne zgodbe o helikopterski nesreči visokih političnih in humanitarnih dostojanstvenikov na ilegalnem lovu na zaščitene živali ter zgodb iz Metamorfoz (Štiri dobe človeštva, Zgodba o Aktajonu in Zgodba o Erisihtonu), želi predstava odpreti naš urejen, a še vedno fantazmatski odnos do živali in narave, ki ga na družbeni ravni opazujemo skozi muzealizacijo narave na eni strani in barbarstvo sodobnih javnih in političnih strasti na drugi. Svetovi lovcev, politikov, mitoloških figur, požrešnih in lačnih, divjih in reguliranih se v tej predstavi stekajo eden v drugega skozi številne vizualne in avditivne metamorfoze.
Koncept, režija, koreografija: Bara Kolenc
Asistent režije: Rado Jaušovec
Dramaturgija: Bojana Kunst
Nastopajoči: Ana Hribar, Rado Jaušovec, Manca Krnel Hess, Viktor Meglič, Sandi Pavlin, Lane Stranič, Lehel Šoltiš
Avtorska glasba: Sirote (Mitja Cerkvenik, Miha Cočev, Andrej Stupar) Scenografija: Atej Tutta, Estevan Bruno, Neil Barbisan
Video: Atej Tutta, Estevan Bruno
Kostumografija: Manca Krnel Hess
Tekst: Bara Kolenc
Izvršna produkcija: Bara Kolenc
Stiki z mediji: Manca Krnel Hess, Mojca Zupanič
Produkcija: Kud Samosvoj
Koprodukcija: Kud Pozitiv, Dijaški dom Ivana Cankarja, Cirkus, Zavod za posredništvo, založništvo in marketing v kulturi, Center urbane kulture Kino Šiška, Agencija Jota
Sodelovanje: Kud Hrast, Kud Krea, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ministrstvo za kulturo RS, Dramski atelje Vesela Kornjača, Scena 34
Projekt sta Podprla: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana
Povezave