V preteklih letih smo gledalci bili priča porastu števila predstav ženskih ustvarjalk, ki so analizirale in problematizirale vprašanja, povezavana s položajem žensk v sodobnem svetu, medtem ko se je do vprašanja moškosti in položaja moškega opredelilo le malo moških ustvarjalcev. Britev je tako vsaj poskus, če ne celo dokončen samoironičen in mestoma duhovit preplet plesnega, gledališkega in meta­plesno­gledališkega področja, ki so ga skupaj zasnovali avtorji Sebastjan Starič, Borut Bučinel in Marko Bratuš.

Ne čudi, da sta se vprašanja moškosti lotila ravno Sebastjan Starič in Borut Bučinel, ki sta svojo vez pričela v vlogi mentorja in učenca v ljubljanskem DIC pred več kot petnajstimi leti. Oba sta kot samostojna ustvarjalca in sodelavca v različnih koprodukcijskih projektih večkrat nastopila v skoraj mačističnih vlogah, ki so zahtevale močno »moško« telo z »moškimi« potezami. V svojem ustvarjalnem opusupa sta oba razvila tudi dovolj občutka za samoironijo, ki sta ga uporabila pri začetnem razmišljanju o projektu Britev ter te pripisane in večinoma stereotipne vloge uporabila kot izhodišče.

V Britvi v »iskanju pravega moškega v sebi« nastopa Borut Bučinel, ki se preko fizično zahtevne koreografije (pod njo in režijo se podpisuje Sebastjan Starič) in s pomočjo uprizoritvenih orodij prebija skozi asociativno polje moškosti ter ob tem neizogibno trči v lastne meje tako moškosti kot karakterja. Predstava ne želi biti pretenciozna, temveč želi z izpostavljanjem vprašanja položaja moškega v sodobnem svetu pokazati in problematizirati dejstvo, da se je v zadnjih desetletjih drastično pričelo spreminjati tudi razumevanje tega, kar nosi oznako »moški/o«.

Predstava se moškosti ne loteva s konceptualne ali teoretske ravni – prej nasprotno, do nje pristopa na neposreden način, skozi telesno moč, skozi konkretne življenjske izkušnje, od spodaj navzgor, od znotraj navzven, skozi edinstven pogled sodobnega moškega v praksi z vsemi nepopolnostmi in pomanjkljivostmi.

Poleg avtorjev so pri oblikovanju predstave sodelovali tudi kostumografinja Dajana Ljubičić (Young Squat), Barbara Kulatović kot oblikovalka lutke, glasba je delo Alda Kumarja in Boruta Praperja, kot oblikovalca svetlobe pa sodelujeta Borut Bučinel in Martin Lovšin. Predstava bo tudi del 9. gledališkega festivala Prelet, ki ga bosta tudi letos med 21. in 28. majem organizirala Gledališče Glej in Slovensko mladinsko gledališče.