Obisk dveh predavanj in miniaturke v Gleju priporočajo vsem, ki želijo miselno pretresati pozicijo gledaliških ustvarjalcev, nekropolitiko, kdaj in zakaj sklepati kompromise pri delu (če sploh jih sklepati).
Pogovor z gostujočim bolgarskim režiserjem Mladenom Alexievim o smiselnosti in nesmiselnosti dela v gledališču bo potekal danes, 17. februarja, ob 20. uri. V prvem delu bo Alexiev, eden najuspešnejših režiserjev bolgarske mlade generacije, predstavil novo gradivo naslovljeno Sprehajanje pokrajine. Osnova prve različice je njegova audio-miniaturka Srečanje (2013), ki je nastala v bloku predavanj Vsak živec (Every nerve) v sklopu magisterija na DasArts v Amsterdamu. Nadgradnja izhodišč je namenjena izmenjavi izkušenj iz njegovih zadnjih umetniških raziskovanj, ki se poglabljajo v izkušnjo "pokrajine" in "prostornosti". Po kratkem premoru bo sledil moderiran pogovor z ustvarjalcem na temo umetniške prakse, vmeščanja ustvarjalcev in potrebi po nenehnih pogajanjih med institucionalno in neodvisno gledališko sceno.
V četrtek, 19. februarja, bo ob 20. uri potekalo predavanje/diskusija z bolgarskim filozofom Stanimirjem Panayotovom o radikalni analizi nekropolitike. Panayotov se sicer ukvarja predvsem s kontinentalno in feministično filozofijo, spolnimi študijami, queer teorijo, kritično teorijo in avtonomističnim marksizmom, v tem predavanju pa bo predstavil podlago za radikalno analizo nekropolitike, kot jo predlagata Marina Gržinić in Šefik Tatlić v svojem novem teoretično-teritorialno-časovnem omrežju iz knjige Nekropolitika, rasnost in globalni kapitalizem. Zgodovinjenje biopolitike in forenzike politike, umetnosti in življenje (2014). Izhajajoč iz njune analize in razlikovanja med biopolitiko (Foucault) in nekropolitiko (Mbembe), bo izpostavil dvojnost bio/nekro v centralni in vzhodni evropi (CEE) po padcu železne zavese, enajstem septembru in po letu 2008.
Miniaturka Redekonstrukcija bo kot del programa Glej, čez mejo na sporedu 21. februarja ob 20. uri. V njej se bosta režiser Alexiev in dramaturg Marko Bratuš ukvarjala predvsem s tematiko zavedanja, zavesti in zablod posameznikovega lastnega jaza v odnosu do sebe in svoje okolice.
Skozi enotedenski proces bodo ustvarjalci poskušali razgraditi osebnost sodobnega ustvarjalca in poiskati izhodiščne vzroke za nadaljnje ustvarjanje v gledališču. Zakaj ustvarjalci izbirajo gledališko formo kot medij izražanja, kaj ta forma pomeni danes, kdo je ustvarjalec in zakaj naj bi ravno njegov pogled na svet bil tisti, ki ga bo prek predstave predal občinstvu.
Rezultat procesa bo strnjen v kratko miniaturko, ki lahko služi kot osnova za morebitno prihodnjo mednarodno koprodukcijo med Gledališčem Glej in producentom z bolgarske neodvisne scene.