Eden najbolj priljubljenih baletov vseh časov Labodje jezero na znamenito poetično glasbo P. I. Čajkovskega je že več kot 130 let stalnica repertoarjev baletnih ansamblov po vsem svetu. Različnim koreografom tudi danes predstavlja velik izziv; nekateri se opirajo na postavitev L. Ivanova in M. Petipaja iz leta 1893, drugi ga združujejo z izkušnjami sodobnega baletnega gledališča, ne malo pa je tudi eksperimentalnih različic. V zanimivi verziji angleškega koreografa Matthewa Bourna labode plešejo celo moški.
Ljubljanski balet je starodavno legendo o iskanju nedosegljive ljubezni, lepote in popolnosti na novo predelal in jo nadgradil ter prepletel z utrinki iz življenja slovenskega pesniškega velikana Franceta Prešerna. Izhodišče je bila predvsem njegova nedosegljiva ljubezen do Primičeve Julije, pesnikove muze, ki je prebudila njegovo dušo in ga navdihnila z božansko ustvarjalnostjo, tako kot je nesrečnega Petrarco navdihnila Laura in Danteja Beatrice. Dotakne se tudi izgube pesnikovega najboljšega prijatelja Matije Čopa, burnega in napornega razmerja z Ano Jelovškovo, materjo njegovih treh otrok, predvsem pa bolečega vdajanja alkoholu in malodušju, ki sta pesnika na koncu pahnila v prezgodnjo smrt.
Vzporednic med Prešernom in princem Siegfriedom ni malo in pravzaprav kar kličejo k ustvarjalni predelavi. V prvi vrsti ju združuje romantično obdobje, ki ju označuje, predvsem pa neizpolnjeno ljubezensko hrepenenje, ki je tako za princa kot za pesnika pogubno. Prinčev »temni« nasprotnik je čarovnik Rothbart, Prešeren pa se neuspešno spopada z alkoholom, ki ga pelje v bolezen in smrt. Njuni zgodbi se v baletu prepleteta, ko pesnik, omamljen od alkohola, zdrsne v sanjski svet, v katerem oživi njegov privid popolnih žensk, ki jih simbolizirajo labodi. Med njimi prepozna najlepšega – svojo idealno žensko Julijo Primic, ki ga vabi, da zapusti ta svet in se ji pridruži v svetu iluzij.
Najnovejša postavitev bo kljub novi predelavi še vedno postregla tudi s tradicionalnimi dovršenimi koreografskimi vrhunci znamenitega romantičnega belega baleta, ki bo v spektakularni scenografiji to pot zaživel v samem osrčju Ljubljane – na Prešernovem trgu, od koder slovenski pesnik hrepeneče zre v okna svoje nedosegljive Primičeve Julije.
Glasba: Peter Iljič Čajkovski
Koreografija in režija: Bojana in Jaš Otrin*
Scenografija: Andrej Stražišar
Kostumografija: Leo Kulaš
Oblikovanje luči: Andrej Hajdinjak
Baletni mojstri: Mojca Kalar, Claudia Sovre, Viktor Isajčev
*Po koreografskih citatih Petipaja in Ivanova ter njunih naslednikov
Zasedba vlog (po abecednem vrstnem redu):
Julija Primic: Bojana Nenadović Otrin, Rita Pollacchi
France Prešeren: Alen Bottaini k. g., Tomislav Petranović k. g.
Matija Čop: Petar Đorčevski, Lukas Zuschlag
Ana Jelovšek: Tjaša Kmetec, Regina Križaj, Sanja Neškovič Peršin
Julijina mama: Monika Dedović, Ksenija Kovač
1. in 3. dejanje:
Solo para: Ana Klašnja, Tjaša Kmetec, Alexandru Barbu, Iulian Ermalai / Olga Andreeva, HyeMin Kim, Joseph Bunn, Lucas Jerkander
8 parov: Kristina Aleksova, Sorina Dimache, Eva Gašparič, HyeMin Kim, Barbara Križaj, Nina Ogrinc, Lejla Pantić Šindrić, Gabriela Stojanova / Mojca Bandelj, Georgeta Capraroiu, Rebekah Giboin, Urša Vidmar
Cosmin Agavriloaei, Joseph Bunn, Gregor Guštin, Ivan Kozjuk, Leonid Kuznecov, Lucas Jerkander, Gaj Rudolf, Goran Tatar / Ivan Greguš, Tomaž Horvat, Redjep Ramadani
2. in 4. dejanje:
Velika laboda: Olga Andreeva, Sanja Nešković Peršin / Gabriela Stojanova
Majhni labodi: Sorina Dimache, HyeMin Kim, Ana Klašnja, Tjaša Kmetec / Lejla Pantić Šindrić
Labodi: Kristina Aleksova, Mojca Bandelj, Georgeta Capraroiu, Eva Gašparič, Rebekah Giboin, Sonja Kerin, Romana Kmetič, Olga Kori, Ksenija Kovač, Barbara Križaj, Nina Ogrinc, Lejla Pantić Šindrić, Gabriela Stojanova, Urša Vidmar, Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy, Živa Droljc / Antonija Novotny, Sabina Selan, Katarina Čegovnik, Ines Mandelj, Nina Pišlar, Barbara Potokar
PREMIERA: 12. junij 2009 ob 21.00 na Prešernovem trgu
PONOVITVE: 13., 15., 17., 20., 23. in 28. junija 2009 ob 21.00