Z brutalno ostrino in ironijo nabrit odrski izdelek avtorske trojice Barbara Bulatović, Aleš Mustar in Jaka Šimenc reže naravnost v sredico medsebojnih odnosov v današnji »fast food« naravnani družbi.

Predstava je odziv avtorjev na posledice razvoja gledališke umetnosti konec preteklega stoletja, ki je postajala vse bolj vizualna, tako rekoč prava paša za oči, primarno vlogo igralca in besedo pa je potiskala v ozadje. Glede na to, da živimo v obdobju spektakularizacije, so se avtorji odločili, da igralca izločijo in s tem dajo tako imenovanim »podpornim« elementom gledališča priložnost, da zasijejo v dramski vlogi človeškega faktorja.

Avtorska posadka se v predstavi loteva slikanja življenja človeka v 21. stoletju, obdobju bliskovitega tehnološkega razvoja, ko mu nemalokrat ne ostane nič drugega, kot da se zateče bodisi k vzhodnjaškim filozofijam ali pa v virtualni svet. Z iskrivo nabritostjo so se osredotočili zlasti na osnovno celico – družino –  in na to, kaj se zgodi, ko se v njej pojavi neravnovesje.