Emancipirani gledalec (La Fabrique éditions, 2008) je knjiga Rancièrovih zapisov o sodobni umetnosti. Rancièrova znamenita teza, da je politično v umetnosti tisto, kar v polje javnosti prinese glasove, ki niso slišni in na ta način razpre družbo in ponudi potencialne nove družbene prakse je ena najbolj provokativnih in inspirativnih tez v sodobnih razpravah o umetnosti in političnem. V njegovi zadnji knjigi Rancière razpravlja o mestu gledalca v umetnosti in skozi to o mestu subjekta v sodobnih družbah. Rancière se zavzema za aktivno vlogo gledalca, kajti kot pasivni gledalci se hitro lahko znajdemo v vlogi potrošnika. Takšna vloga rahlja družbene vezi in v političnem smislu depolitizira subjekta.
»Ni nam treba spreminjati gledalcev v igralce niti nevednežev v učenjake. Prepoznati moramo védenje, ki deluje v nevednežu, in aktivnosti, ki je lastna gledalcu. Vsak gledalec je že igralec v svoji zgodbi, vsak igralec, vsak človek akcije je gledalec iste zgodbe.«
Jacques Rancière, rojen leta 1940, je predaval filozofijo na univerzi Pariz VIII, kjer je bil do upokojitve predstojnik katedre za estetiko in politiko. Zaslovel je s študijo Lire le Capital v soavtorstvu z Louisom Althusserje. Je avtor številnih knjig, v slovenščino pa sta bili do sedaj prevedeni deli Nevedni učitel: pet lekcij o intelektualni emancipaciji in Nerazumevanje: politika in filozofija.V zadnjem desetletju je objavil številne razprave o razmerju med umetnostjo in politiko, s katerimi je postal eden vodilnih mislecev današnje dobe.
Knjigo je iz francoščine prevedla Suzana Koncut.